Pisatelj David Diop o prijateljstvu, kulturnem okolju in vojni

Sam, kot je povedal, pripada dvema kulturama, francoski in senegalski, je pa zanj pomembno srečevanje med različnimi kulturami. Svoj odnos do te dvojnosti je ponazoril z dejstvom, da ko v Senegalu vidi ogenj, pomisli tudi na tistega v Franciji in obratno. Kulturno okolje, v katerem smo vzgojeni, pa je zanj tudi pomembno s stališča sprejemanja lastnih odločitev.

V nenehna srečanja med dvema svetovoma, podobno, kot sta se srečala njegova starša, so usmerjeni tudi njegovi romani, doslej jih je napisal tri. In kot je še povedal Diop, srečanja med Francijo in Senegalom v preteklosti niso bili vedno prijetna, bila so tudi nasilna.

V romanu Več kot brat je sam ustvaril lik, ki bralca prisili, da razmišlja o tanki meji med človečnostjo in nečlovečnostjo, da se sooči z dilemo, kaj je človeško in kaj nečloveško. Avtor sicer meni, da je vojna del človeške narave in da je nasilje že vrojeno v človeka, nekaj, kar si vsi delimo bolj kot razum.

Vzgib za nastanek romana Več kot brat je bila za pisatelja usoda njegovega v prvi svetovni vojni ranjenega pradedka po materini strani, ki o vojnem dogajanju ni nikoli pripovedoval, je pa njega samega zaradi tega že od mladih let gnalo k raziskovanju te tematike. "Besede romana so se rodile v pradedkovi tišini," je povedal avtor.

Za roman Več kot brat so značilni močni opisi. Strelske jarke francoski pisatelj senegalskih korenin na primer primerja z ženskim spolovilom. Da so v romanu opisi močni, je posledica dejstva, da so ga pretresle vidne posledice bojnih polj prve svetovne vojne v naravi, je povedal. Že omenjena primerjava pa temelji na filozofiji, da ima rojstvo v sebi hkrati tudi neizogibno smrt. Vojaki so v pozicijski prvi svetovni vojni iz jarkov, ki bi lahko simbolizirali tudi rojstvo, zelo hitro tekli v prezgodnjo smrt, je še pojasnil.

Kot je dodal, to niso bili samo vojaki iz Senegala, pač pa okoli 200.000 vojakov iz Zahodne Afrike, ki so se na evropskih bojiščih borili na strani Francije. Danes spomin na njihovo usodo bledi.

Več kot brat je bil doslej preveden v 35 jezikov. V vsaki državi na svoj način predstavljajo njegovo knjigo, se pa ponavlja poudarjanje zgodbe velikega prijateljstva, ljubezni in prehitre smrti; prijateljstva med obema likoma romana: glavnim junakom in njegovim hudo ranjenim najboljšim prijateljem, ki mu prvi ne usliši njegove želje, da naj ga odreši smrtnih muk. Potekajo tudi pogovori, da bi po romanu posneli film, je v Ljubljani potrdil pisatelj.

Diop ima tudi sam nekoga, ki mu je več kot brat, in to je njegov bratranec. "Drug drugega sva si izbrala," je dodal in ob koncu pogovora prebral še odlomek iz romana.

"(...) Vonj, ki se širi od mene, je vonj po smrti. Smrt ima vonj po notranjščini telesa, izvrženi iz obredne posode. Na zraku se notranjščina vsakega človeškega ali živalskega bitja razkroji, pa najsi pripada najbogatejšemu ali najsiromašnejšemu človeku, najlepši ali najgrši ženski, najpametnejši ali najbolj butasti živali, največjemu silaku ali zadnji revi. Smrti je vonj po razkrajajoči se notranjščini telesa; še podgane se splašijo, brž ko zavohajo, da se vračam, plaze se pod bodečimi žicami. Popade jih strah, ko zagledajo smrt, ki se premika, ki se jim bliža, zato zbežijo. Tudi v našem jarku bežijo stran od mene, celo potem, ko si že umijem telo in oblačila, celo tedaj, ko mislim, da sem že povsem očiščen."

David Diop je za knjigo Več kot brat prejel mednarodnega bookerja za leto 2021 in dve Goncourtovi nagradi; Goncourtovo nagrado francoskih dijakov za leto 2019 in Goncourtovo nagrado Slovenije leta 2020. Roman v slovenskem prevodu letošnje prejemnice Nodiereve nagrade Janine Kos je izšel leta 2020 pri Mladinski knjigi.