Združenje borcev za vrednote NOB za boljšo predstavitev muzeja talcev v Begunjah

V graščini Katzenstein je bil v času druge svetovne vojne osrednji okupatorjev zapor za Gorenjsko. Po podatkih iz zaporniških knjig je bilo v njem zaprtih 11.477 ljudi, večinoma pripadnikov gorenjskega odporniškega gibanja. Več kot 5000 so jih poslali v druge zapore, na delo ali koncentracijska taborišča, 849 jih je v Begunjah umrlo ali so bili ustreljeni kot talci. 4. maja 1945 je Kokrški odred osvobodil 632 zapornikov.

Del gestapovskih zaporov je bila pritlična stavba, v kateri so bili v desetih celicah zaprti na smrt obsojeni. Nekateri so zapisovali svoja imena in misli na stene celic, okenske police, vrata in podboje. Ti zapisi so postali pomemben dokument muzeja, ki so ga v stavbi odprli pred 60 leti.

Pri prvotni postavitvi so bila v muzeju tudi orodja, s katerimi so mučili zapornike, gestapovska pištola, poslovilna pisma in pesmi na smrt obsojenih, krogle z morišča v Dragi ter koli, na katere so privezovali talce, pa tudi taboriščna obleka, kapa in čevelj, mlete človeške kosti, železni drog z električnimi izolatorji, bodeča žica, opeka krematorijske peči in dnevni obrok kruha.

Po prenovi v muzeju ni več muzejskih predmetov

V idejnem programu za ustanovitev muzeja iz leta 1954 je zapisano, naj muzej nazorno prikaže življenje jetnikov, mučenje in streljanje zapornikov, odgone v koncentracijska in delovna taborišča ter osvoboditev zapornikov. "Muzej, kakršen je danes, tega ne izpolnjuje," so prepričani v Združenju borcev za vrednote NOB Radovljica.

Muzealci so namreč pri prenovi muzeja pred nekaj leti sklenili, da zapore predstavijo in situ. Kot je pojasnila prejšnja direktorica MRO Verena Štekar-Vidic, so pred nekaj leti prenovili streho in stene, uredili drenaže in izolacijo ter v sodelovanju z restavratorskim centrom in s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo poskrbeli za restavriranje zapisov jetnikov v celicah.

Predmete iz muzeja so odpeljali na restavriranje v Gorenjski muzej, nato pa se je ekipa za prenovo muzeja, v kateri je bila tudi Štekar-Vidic, odločila, da bo sledila načinu predstavitve, kakršen je že v nekaterih taboriščih, in sicer, da se v celicah ohrani le tisto, kar je avtentično, torej zgolj takšne celice, v katere so vstopali na smrt obsojeni jetniki, brez dokumentarnega gradiva in predmetov, ki so bili dotlej v njih razstavljeni.

"V celicah smo pustili očiščene in zaščitene napise, stavbno opremo ter ob steni hodnika kopije razglasov o streljanju talcev," je pojasnila Štekar-Vidic in dodala, da sedaj obiskovalca v mrzlem ambientu, golih stenah in napisih prevzamejo občutki tistega časa, kar je bil tudi namen. Kot je dodala, so o tem veliko razmišljali, preden so se odločili za takšen prikaz.

Pri Združenju borcev za vrednote NOB Radovljica medtem vztrajajo, da bi moral biti sestavni del muzeja vse, kar se je dogajalo znotraj graščine. Opozorili so, da tujci ne morejo razumeti zapisov zapornikov, prav tako so brez prevoda podatki o vratih na koncu hodnika, skozi katera so na slepo streljali jetnike. Na voljo ni niti zloženke ali kataloga.

"V muzeju, kakršen je danes, ne moreš začutiti, kaj so takrat počeli z ljudmi. Zato bi morali nekdanje predmete vrniti v muzej, ga dopolniti in njegovo predstavitev posodobiti," so prepričani v združenju. Kot je izpostavil Drago Finžgar iz lokalnega združenja borcev, si želijo predvsem, da se v muzeju ponovno vzpostavi povedno stanje, da se znova predstavijo predmeti in da je predstavitev tudi v tujih jezikih, ne le v slovenščini.

Prenova muzeja ostaja nedokončana

Štekar-Vidic je za STA povedala, da prenova muzeja ni zaključena in da je bilo v načrtu precej več elementov. Skupaj s skrbniki nekaterih drugih pomnikov iz druge svetovne vojne so namreč pripravljali čezmejni projekt, s katerim bi enotno ohranjali zgodovinski spomin, ki počasi ugaša.

V okviru projekta so želeli v kompleksu graščine pripraviti predstavitvene panoje in večjezični film za obiskovalce, ki bi tako spoznali zgodovino in bi primerno pripravljeni vstopili v celice ter jih ustrezno doživeli. Ideja je bila, da bi za predstavitve uredili nek drug prostor, v katerem bi lahko razstavljali tudi originalne predmete. Vendar v samem kompleksu, ki je v lasti ministrstva za zdravje in v katerem deluje psihiatrična bolnišnica, dodatni prostor ni na voljo.

Projekt je po odstopu enega od avstrijskih partnerjev padel v vodo in ureditev muzeja ostaja neizpolnjen dolg za prihodnja leta, je dejala Štekar-Vidic, ki se s tem v MRO več ne ukvarja. Meni, da bi morali poiskati koordinatorja, zgodovinarja, ki bi zbral ekipo strokovnjakov, zastavil projekt, pridobil sredstva in prenovo dokončno izpeljal.

Sedanja direktorica MRO Petra Bole je povedala, da so že razmišljali o tem, da bi v muzeju postavili novo, bolj povedno in bolj interaktivno stalno razstavo, ki bi s pripovedovanjem različnih zgodb razumevanje takratnega trpljenja približala tudi otrokom. Pripravili so pedagoške delavnice, v katerih bi trpljenje povezali z izkušnjami izključevanja in šikaniranja, s katerim se danes srečuje mladina. Vendar je interes šol majhen in muzej večinoma obiskujejo le zamejske šole.

Pripravili so tudi načrte za ureditev sprejemnega prostora, v katerem bi predstavili celotno zgodovino objekta, v katerem je bila prej že ženska kaznilnica, po 2. svetovni vojni pa politični zapor. Omogočili bi vpogled v digitalizirane begunjske knjige, v katerih so evidentirani zaporniki, saj obiskovalci pogosto iščejo zapise o svojih sorodnikih.

Še pred letošnjem poletjem pa bodo, kot je zagotovila Bole, poskrbeli za postavitev zunanjih tabel, na katerih bodo obiskovalci, ki pridejo izveden delovnega časa muzeja, lahko spoznali zgodovino območja. Prav delovni čas muzeja, ki ga je lani obiskalo 628 ljudi, je tudi ena izmed večjih težav. Muzej je namreč večinoma odprt le ob predhodni najavi v omejenih časovnih okvirjih.

V radovljiškem združenju borcev za vrednote NOB so prepričani, da je treba več narediti za boljši obisk muzeja, pri čemer pa se zavedajo, da je primerna ureditev muzeja zahteven projekt, tudi glede prostorov in zaposlenih, saj vsa Gorenjska nima kustosa za NOB.

Pri reševanju problematike bo sodelovalo ministrstvo za kulturo

Bole je povedala, da bodo za ureditev nove razstave podali pobudo na ministrstvo za kulturo, saj bi za projekt potrebovali znatna sredstva. Na ministrstvo za kulturo pa so se že obrnili tudi v združenju borcev in mu predlagali, naj začne postopek za takšno ureditev muzeja, da bo skladna z zapisanim ob njegovem nastanku.

V. d. generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel je pojasnila, da se v strokovno delo ne bodo vpletali, je pa treba pogledati stanje muzealij, nepremične dediščine in celotnega kompleksa. Letošnje Ravnikarjevo leto je tudi pravi trenutek za to, saj mineva 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, po načrtih katerega je bila urejena zunanjost območja z grobiščem.

Spanžel je povedala, da so se dogovorili za terenski ogled stanja. "Ker gre za status spomenika državnega pomena, verjamemo, da je naša pozornost potrebna, zato bomo zadeve preverili in se na tej podlagi dogovorili za naslednje korake," je povedala.