Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRED NEVIDNIM - NOVA KOMELJEVA PESNIŠKA ZBIRKA Z VEČPOMENSKIMI SPOROČILI

"Če želimo v vsej polnosti njenega razpona dojeti vsekakor večpomensko sporočilo najnovejše pesniške zbirke Miklavža Komelja Pred nevidnim, nam postane že takoj po prvem 'vtisnem' branju jasno, da gre za delo, katerega miselni navdih sloni na neki ne povsem uzaveščeni pesniški, predvsem pa filozofskospoznavni univerzalni tradiciji," je v spremnem besedilu zapisal Andrej Lokar.

"Pri pesniškem spoznavanju kot vrhunsko stvariteljskem priklicevanju v bivanje skozi lepoto je tako rekoč nepogrešljiva upovedovalčeva lastnost notranji uvid, saj nam šele ta razkrije, da je nenotranji uvid slepota, ki pravzaprav zakriva ontološko jedro bivanja... V drugem delu Komeljeve knjige pa prevladuje vtis, da imamo opraviti s spremembo perspektive... Kakor velja za vsako mistično izkustvo, je tikpoizkustveno dejanje vstop v nanovo spoznani, s tem pa nanovo poustvarjeni svet. Gre potemtakem za reifikacijo, ki se opredmetuje v duhu pridobljene (pra)modrost," je še med drugim zapisal Lokar.

Miklavž Komelj (1973) je pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar in avtor več pesniških zbirk, med njimi je za Roso (Mladinska knjiga, 2002) prejel Veronikino, za Hipodrom (Mladinska knjiga, 2006) Jenkovo, za Nenaslovljiva imena (LUD Literatura, 2008) pa še nagrado Prešernovega sklada. Za knjigo esejev Nujnost poezije je prejel Rožančevo nagrado. Lani je pri založbi Litera izdal zbirko kratkih zgodb Prva kresnica, letos pa pri pri KUD AAC Zrakogled še delo Hierarhija in drugi eseji.

ZAROLETANO - ZBIRKA URBANE POEZIJE NA TEMO "LUKENJ V ROLETAH" SODOBNEGA ČASA

Pesniška zbirka zaroletano je pesniški prvenec Sare Fabjan. "Ko jo odroletamo, se nam odpre pogled na pretežno urbano poezijo, ki tematizira življenje človeka v mestu, pa tudi mesta v človeku. Nesmiselnost birokratskih služb, potrošništvo, stanovanjska problematika in druge luknje v roletah sodobnega časa so obravnavani v iskrivih in pogosto (samo)ironičnih verzih, ki se plastijo okrog sanjskih, nostalgičnih, pa tudi čisto drobnih vsakodnevnih trenutkov. S tem se vzdušje zbirke vedno bolj zliva z občutki samotnosti in absurdnosti človekovega početja in obstoja. Kljub močni družbenokritični noti pa je v ospredju ves čas premišljujoča in motreča pesniška govorka, ki dogajanje spretno in nevsiljivo komentira ter ga doživlja skupaj z bralko, kot da sta tisti zaupni blokovski sosedi, ki si med seboj posojata sladkor in polnilce za telefon," so o zbirki zapisali pri založbi.

Sara Fabjan (1992) je po izobrazbi magistrica kognitivne znanosti in doktorska študentka psihologije. Že dolgo piše poezijo, ki jo objavlja v različnih literarnih revijah. Nekaj let je bila članica uredništva literarne revije Novi zvon, pozneje preimenovan v Nebulae.

KNJIGA O ČAJU - DELO O KULTURI IN KULTU PITJA ČAJA

Avtor Knjige o čaju Okakura Kakuzo je raziskoval tradicionalne običaje in prepričanja ter gradil mostove med zahodno in vzhodno kulturo. Temeljno in cenjeno delo o zgodovini, filozofiji, kulturi in obredih pitja čaja na Japonskem navdušuje s svojo prefinjenostjo in odprtostjo, pa tudi s pronicljivim komentarjem o azijski kulturi. Knjiga je sestavljena iz sedmih poglavij, ki se ukvarjajo s šolami čaja, čajnimi mojstri, čajnim prostorom in na splošno s kultom pitja čaja, ki pomeni čaščenje lepote sredi turobne stvarnosti vsakdana. Kot v spremni besedi zapiše nemška umetnostna kritičarka Irmtraud Schaarschmidt-Richter, je poleg filozofskega pomena čajne umetnosti na duhovni razvoj Japonske in na njen odnos do umetnosti nasploh vplivala tudi t. i. čajna estetika čajnih mojstrov, ki se poraja ob obredu, in odnos do čajnih predmetov, ki so pogosto del keramične umetnosti. Posebej pa poudari tudi, da ima čajna umetnost zelo veliko vlogo tudi v sodobni Japonski. Knjigo je v slovenščino prevedel Andrej E. Skubic, spremno besedo pa Tanja Petrič.

Okakura Kakuzo (1863-1913) se je rodil v Jokohami na Japonskem. Ustanovil je prvo japonsko akademijo lepih umetnosti v Tokiu in bil vodja azijske umetniške divizije bostonske galerije lepih umetnosti. Posvečal se je raziskovanju japonske tradicionalne umetnosti in jo širil po svetu. Vplival je tudi na druge velike mislece, kot so Martin Heidegger, Ezra Pound in Rabindranath Tagore.