V Kinodvoru slovenska premiera dokumentarca o izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem

Film Izginjanje govori tudi o zgodovini preganjanja in diskriminaciji koroških Slovencev v zadnjem stoletju. Režiserka se v filmu sprašuje, ali skupaj z jezikom umirata tudi spomin in lastna zgodovina. Da bi to preprečili, bi morali, kot to v filmu pove eden od vidnih koroških Slovencev, odvetnik Rudi Vouk, na avstrijskem Koroškem imeti dvojezično izobraževanje od jasli do univerze ter vseprisotno vidno dvojezičnost.

Zgodovinsko dogajanje koroških Slovencev je v filmu prikazano prek pogovorov z več družinskimi člani režiserke, ki osvetljujejo različne oblike preganjanja, poniževanja in zastraševanja, film pa je obogaten še z družinskimi fotografijami, odlomki iz preteklih režiserkinih filmov in arhivskimi posnetki različnih prelomnih dogodkov v zgodovini avstrijske Koroške.

Med te sodijo znamenito podiranje dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem leta 1972, dogovor o postavitvi dvojezičnih napisov v 164 krajih avstrijske Koroške iz leta 2011 in opravičilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna koroškim Slovencem za storjene jim krivice v preteklosti, ki ga je izrekel ob stoti obletnici koroškega plebiscita leta 2020.

Mračnikar je glede slednjega menila, da je opravičilo avstrijskega predsednika pred tremi leti koroškim Slovencev veliko pomenilo, a je v sami avstrijski javnosti naletelo na boren odziv. Po predsednikovem opravičilu se ni spremenilo veliko na bolje, kot je bilo sprva pričakovano.

Kot je na pogovoru po filmu še povedala režiserka, je bilo Izginjanje sprva mišljeno kot kratka forma o zgodovini njene domače vasi Hodiše, a jo je najbolj zanimalo izginjanje slovenskega jezika, zato je film med ustvarjalnim procesom postajal večji, daljši in bolj oseben, kot je bilo sprva načrtovano.

Film avstrijsko-slovenske koprodukcije je bil v Avstriji po njenih besedah dobro sprejet in je z izjemo enega pisma iz desničarskih krogov negativni odzivi niso dosegli. Na avstrijskem Koroškem je bil film tudi dlje časa razprodan, je še povedala Mračnikar.

Pred slovensko premiero filma je bila tudi okrogla miza o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti koroških Slovencev, na kateri je bilo poudarjeno, da bi koroški Slovenci potrebovali ustrezne sistemske rešitve, a sta škarje in platno v rokah avstrijske politike tako na deželni kot zvezni ravni. Slišati je bilo tudi, da je vedno manj koroških Slovencev, ki aktivno govorijo slovensko, čeprav je med mladimi na splošno vedno več zanimanja za učenje slovenskega jezika.

Okrogle mize se je udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je med drugim izpostavila pomen sodne in šolske reforme na avstrijskem Koroškem in opozorila, da se "brez jezika koroškim Slovencem ne piše dobro".

Kritike je namenila deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju, ki da veliko obljublja, a ne naredi dosti. Koroškim Slovencem in štajerskim Slovencem pa je položila na srce, da je pomemben tudi njihov politični angažma, prek katerega lahko uveljavljajo svoje pravice in pokažejo, kaj znajo in zmorejo in da so produktiven del avstrijske družbe. Pozvala je tudi, da se vsak, ki ima moč, "pa čeprav je to samo moč besede", zamisli, kaj lahko stori, da Slovenci v Avstriji ne bodo izumrli.

Film Izginjanje je lani prejel nagrado občinstva na festivalu avstrijskega filma Diagonale v Gradcu in vesno za posebne dosežke na 25. Festivalu slovenskega filma. Na ponedeljkovi premieri so Mračnikar izročili tudi nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo.

V Kinodvoru je Izginjanje na sporedu še ta petek in nedeljo ter v ponedeljek, torek in sredo prihodnji teden. Na ogled je tudi prek spletne strani Kinodvora. Izginjanje si bo v maju mogoče ogledati še v Slovenj Gradcu, Domžalah, Hrovači pri Ribnici, Izoli in Cerknici.

Andrina Mračnikar se je rodila leta 1981 v avstrijskem Halleinu. Odraščala je v Ljubljani, Celovcu in Hodišah. Študirala je umetnostno zgodovino na Dunaju, režijo na ljubljanski AGRFT ter režijo, scenaristiko in dramaturgijo na Dunajski filmski akademiji.

O koroških Slovencih in nacionalsocializmu govorita že njen kratki dokumentarni film Andri 1924-1944 in dokumentarni celovečerni film Korošec govori nemško. Izginjanje velja za zadnji del njene trilogije o koroških Slovencev. Kot je Mračnikar povedala na slovenski premieri, nadaljevanja Izginjanja ne načrtuje, trenutno se posveča projektu partizanskega igranega filma.