Rembrandtove grafike v Narodni galeriji obiskovalca vabijo s številnimi podrobnostmi

Razstava v teh sklopih predstavi umetnika in njegov vpliv

Postavitev v razstavišču Narodne galerije združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor.

Voden ogled se začne v manjšem prostoru na levi, kjer je predstavljen Muzej Rembrandtova hiša. Na steni je tudi časovnica z najpomembnejšimi dogodki iz Rembrandtovega življenja v povezavi z dogajanjem na Nizozemskem v njegovem času, poleg tega si je mogoče ogledati video posnetek priprave materialov za jedkanico, kot so to počeli v 17. stoletju.

V osrednjem prostoru so razstavljene grafike in matrici. Grafike si ne sledijo kronološko, ampak so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, denimo Kot v življenju, Svetlo in temno ali Oblikovanje lika. V manjšem prostoru na desni so razstavljena dela iz stalne zbirke Narodne galerije, ki se na različne načine povezujejo z Rembrandtom.

Od avtoportretov in portretov do večjih grafik z nabožno vsebino

V poglavju z naslovom Spoznajmo Rembrandta je med drugim mogoče videti umetnikov Avtoportret s čepico iz leta 1642. Kot na vodenju po razstavi pove kustosnija v oddelku za izobraževanje in animacijo v galeriji Tjaša Debeljak Duranović, je nastal v prelomnem obdobju umetnikovega življenja, v istem letu, v katerem je umrla žena Saskia. Po tem letu je šlo v umetnikovem zasebnem življenju marsikaj navzdol, poleg tega je nehal slikati velike zgodovinske slike in se obrnil v bolj v intimne podobe. Tu se je upodobil z namrščenim pogledom.

Rembrandt je bil po besedah kustosinje kot grafik samouk, a je bil na tem področju inovator. Rad je eksperimentiral in ves čas preizkušal nove možnosti. Blizu mu je bila jedkanica, saj je pri njej osnova risba. Če ni bil zadovoljen z odtisom, je grafično ploščo mestoma predelal in tako je lahko nastalo več verzij grafike. Slednje je na razstavi mogoče opazovati pri grafiki Kristusa privedejo pred ljudstvo iz sredine 50. let 17. stoletja. Na prvi razstavljeni različici je v spodnjem delu vidna množica ljudi, nato pa je umetnik ploščo v spodnjem delu zbrusil in spoliral ter ljudi nadomestil z oboki podzemne ječe.

Kustosinja je opozorila tudi na grafiko školjke, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki. Kot pove, je bil Rembrandt navdušen zbiratelj. Kupoval je grafike, slike in redke eksotične predmete in školjka, ki ga je navdušila s svojim marmoriranim vzorcem, je zagotovo iz njegove zbirke. V njej so bili tudi številni kostumi in pokrivala, v katere je oblekel svoje modele.

Umetnika so pritegnili ljudje z ulice, ki jih risal posamično ter jih pozneje uporabil pri večjih svetopisemskih prizorih. Tako se denimo drobna figura beračice pozneje pojavi na že omenjeni grafiki Kristusa privedejo pred ljudstvo, kjer je pomanjšana in ne več beračica iz Amsterdama, ampak opazovalka iz Jeruzalema. V sklopu Svetlo in temno je zanimiv avtoportret, kjer se je umetnik namesto z obrazom k svetlobi obrnil s hrbtom. Hrbet je močno osvetljen, obraz pa je v temi in se ga lahko razbere le zelo od blizu.

V osrednji dvorani so predstavljena tudi dela umetnikov, ki jih je Rembrandt navdihnil, med njimi je denimo grafika španskega umetnika Pabla Picassa, v manjšem prostoru na desni pa so razstavljena dela iz stalne zbirke Narodne galerije, ki se na različne načine povezujejo z Rembrandtom. Med drugim je mogoče videti slike Martina Johanna Schmidta, imenovanega Kremser Schmidt, Ferda Vesela, Ivane Kobilce in Zorana Mušiča.

Zanimanje za razstavo veliko, v galeriji spodbujajo, da si obiskovalci za ogled vzamejo čas

Kustosinja Tjaša Debeljak Duranović je za STA povedala, da so grafike manjših formatov, dve sta denimo skorajda v velikosti poštnih znamk, zato obiskovalce na vodstvih spodbuja, da si po zaključenem vodenju vzamejo čas in si jih v miru pobližje ogledajo. Doda, da tudi sama na vodstvih na grafikah vedno znova opazi še kakšno novo podrobnost, ki je pred tem ni videla in nanjo opozori obiskovalce.

Po besedah vodje oddelka za izobraževanje in animacijo v Narodni galeriji Žive Rogelj je odziv na razstavo zelo dober. Kot je povedala za STA, so javna vodstva, razpisana ob nedeljah in ob četrtkih, večinoma že skorajda zasedena vse do konca julija, zato so razpisali nove termine, tudi ob torkih. Poleg tega so na ta dan podaljšali odpiralni čas do 20. ure.

Tako zaradi varnosti kot tudi zaradi majhnih formatov grafik so obisk omejili na 40 oseb. "To pomeni, da si lahko prav vsak od blizu ogleda grafike in galerijo zapusti s čudovito izkušnjo obiska," poudarja Živa Rogelj.

Vanda Žužek, ki v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše na Gosposvetski, Povšetovi in na Zaloški cesti vodi študijsko skupino za slikarstvo, je razstavo obiskala skupaj s svojimi učenci. Za STA je povedala, da se ji zdi čudovita in dodala, da z učenci večkrat obiščejo Narodno galerijo, po obisku razstave pa v prostorih centra ustvarjajo ter tako zabeležijo vtise; tokrat bodo člani skupine izdelali risbe.