V Kostanjevici na Krki razstava o Nadeždi Petrović, moderni in njenih slovenskih sopotnikih

Razstava Nadežde Petrović, ene ključnih osebnosti zgodnjega modernizma v Srbiji in na širšem območju jugovzhodne Evrope, in njenih slovenskih sopotnikov se osredotoča na zgodnje obdobje razvoja moderne umetnosti v srednji in jugovzhodni Evropi.

Petrović je bila sicer vsestranska osebnost, ki se je ukvarjala s slikarstvom, umetnostno kritiko, fotografijo, pedagoškim delom, žensko emancipacijo in političnimi ter nacionalnimi vprašanji.

Bila je dejavno vpeta v družbene in umetniške procese začetka 20. stoletja, s svojim nenehnim bojem za napredek družbe pa je želela nanje tudi neposredno vplivati. Bila je tudi ena redkih umetnic, ki so v obdobju med letoma 1900 in 1915 dejavno delovale na širšem evropskem umetniškem prizorišču. Omenjena razstava pa njen bogati opus predstavlja v dialogu z njenimi slovenskimi kolegi, sopotniki in sodobniki oz. osrednjimi osebnostmi slovenskega impresionizma.

Razstava prinaša 94 slikarskih del Nadežde Petrović, ki so dialoško ob bok postavljena 30 slikam slovenskih umetnikov, kot so bili Anton Ažbe, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Rihard Jakopič in Ferdo Vesel.

Dela na razstavi prihajajo iz zbirk Narodnega muzeja Srbije, beograjskega Muzeja sodobne umetnosti, Umetniške galerije Nadežda Petrović iz Čačka, Spominske zbirke Pavla Beljanskog, novosadske Galerije Matice srbske, ljubljanske Narodne galerije in Moderne galerije, Muzeja in galerije mesta Ljubljana, ljubljanskega Narodnega muzeja in umetniške zbirke novomeške družbe Krka.

Ta potujoča razstava se je začela v Narodnem muzeju Srbije. Njena druga postaja je Galerija Božidarja Jakca, predstavili jo bodo še v Muzeju sodobne umetnosti v Banjaluki, V Umetniški galeriji Nadežda Petrović v Čačku in Galeriji sodobne umetnosti v Nišu.

Gre za mednarodni partnerski projekt, ki poteka pod okriljem Unesca in izpostavlja slikarkino umetniško ter humanitarno delovanje. Razstavo so pripravili s sodelovanjem Narodnega muzeja Srbije iz Beograda in ljubljanske Narodne galerije. Njen kustos je Andrej Smrekar. Na ogled bo do 9. julija.

Nadežda Petrović (1873-1915) se je rodila v srbskem Čačku. O slikarstvu jo je najprej poučeval slikar Đorđe Krstić, v Beogradu pa je diplomirala na ženski višji šoli. Leta 1893 je postala učiteljica umetnosti, poučevala je tudi na ženski univerzi v Beogradu. Leta 1898 je dobila štipendijo srbskega ministrstva za izobraževanje za študij umetnosti na zasebni šoli Antona Ažbeta v Münchnu, kjer je ostala do leta 1902. Tam je spoznala številne slikarje, srečevala se je tudi z nekaterimi pionirji evropske moderne umetnosti. V Beogradu je leta 1900 odprla svojo prvo samostojno razstavo. Ob umetniški dejavnosti se je udejstvovala v kulturnem življenju, pisala je o razstavah, kulturnih dogodkih, politiki, družbi in modi.

Med drugim je sodelovala pri organizaciji Prve jugoslovanske umetniške razstave v Beogradu (1904), ustanovila je Umetniško društvo Lada (1904) in soorganizirala Prvo jugoslovansko umetniško kolonijo v Sićevu (1905). Leta 1910 je samostojno razstavljala v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, nato pa je prejela štipendijo za izpopolnjevanje v Parizu, kjer je delovala v ateljeju kiparja Ivana Meštrovića.

Leta 1911 je razstavljala na jesenskem salonu v Parizu in v paviljonu Kraljevine Srbije na Mednarodni umetniški razstavi v Rimu. Po vrnitvi iz Pariza je v Beogradu ustanovila zasebno slikarsko šolo. Po izbruhu prve balkanske vojne leta 1912 se je prostovoljno prijavila v vojsko in postala medicinska sestra. Med prvo svetovno vojno je vnovič pomagala kot medicinska sestra. Umrla je zaradi posledic okužbe s tifusom.