V Slovenskem mladinskem gledališču premiera Poslednjega kančka fikcije

Nastopajo tudi pevke in pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Rahele Durič Barić in pianistka Polona Janežič.

Kot je v gledališkem listu zapisal Nikitin, je njegova teza, da je največje človeško gonilo potreba po učinkovitosti.
"Učinkovitost, ki jo razumem kot vplivanje na resničnost, tako da se ta spremeni, ne glede na to, za kako neznatno spremembo gre. Ime za to dejanje vplivanja bi lahko bilo delo. In ime za to potentnost vplivanja, stopnjo možnosti vpliva, je moč. Torej: delo in moč," je zapisal in dodal, da ko izgubiš svojo učinkovitost in ko jo vse bolj in bolj izgubljaš, opaziš, da dejansko ne moreš vplivati na resničnost.

Nikitin je znan po strastnem, pogosto kvirovskem spoprijemanju s konstruiranjem resničnosti in identitete. Številna njegova dela se gibljejo po večpomenski črti med dokumentom in ponaredkom, med telesno izkušnjo in sanjsko utvaro. S Poslednjim kančkom fikcije nadaljuje vrsto projektov, v katerih si prisvoji format pridige. Delno s pomočjo uprizorjenih readymadov, delno s pomočjo iluzionističnega gledališča bo z igralcem Primožem Bezjakom, skupino laikov in zborom raziskoval področje upora, znotraj katerega bodo ustvarili gotovost in iznašli svet, so zapisali pri Slovenskem mladinskem gledališču.

Režiser Nikitin se v Poslednjem kančku fikcije podpisuje tudi pod izbor kostumov, izbor glasbe in oblikovanje svetlobe in prostora. Poleg Nikitina je izbor kostumov tudi delo Gorana Injaca, ki se podpisuje tudi pod dramaturgijo predstave. Kristina Kokalj je poleg režiserja sodelovala pri oblikovanju svetlobe. Nikitinov Poslednji kanček fikcije je prevedel Jan Krmelj.

Za glasbene aranžmaje je poskrbela dirigentka Rahela Durič Barić, oblikovanje zvoka Marijan Sajovic in Silvo Zupančič.

Poslednji kanček fikcije bo po današnji premieri ta mesec na ogled še v sredo in petek ter prihodnji teden v torek in sredo. Na sporedu je tudi 6. in 7. junija.