Nagrada desetnica Andreju Predinu za knjigo Arlan pod preprogo

Po mnenju žirije daje zgodba o dečku, ki je pozabil svoje ime, imenitno sporočilo, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse še lahko spremeni na bolje in veselje premaga strah, celo več, vsi lahko spet verjamejo modrecu ali modrecem, njihovim nasvetom. In še več: vsakdo si lahko privošči potuhtati, kar govori sporočilo, da stvari obstajajo, tudi če so očem skrite ali pa se pretvarjamo, da jih ni.

Predin zgodbo pripoveduje z asociacijami na svet, ki je nekje drugje, na svet, v katerem so na obali našli utopljenega dveletnega dečka begunske družine, Peter Škerl pa jo pospremi s sugestivnim podobjem nesimpatičnih bitij in krajev.

"Po branju Arlana pod preprogo se zdi, da preudarna, natančna dikcija zgodbe noče biti izpisana v slogu žanra feel good, ampak vabi na drugo miselno pot, mladega bralca poskuša napotiti k postavljanju vprašanj o svetu, ki se od klasičnega pravljičnega sveta pomembno razlikuje. Pa vendar, tudi soočanje z velikimi, včasih napornimi temami in izzivi, ima lahko srečen konec, zapolnjen z veseljem, sprejemanjem različnosti, prijateljstvom in ljubeznijo," je v utemeljitvi nagrade za knjigo, ki je izšla lani pri Morfemplus, še zapisala žirija.

V pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti po razglasitvi nagrade je Predin na vprašanje, kako je prišlo do prepleta dveh svetov - realnega, v katerem se deček znajde mrtev na obali in izmišljenega, ki je pod preprogo - ter kako je prišel na idejo, da "spravi svet pod preprogo", povedal, da je kot otrok prav zares obračal preproge po stanovanju in da se je dalo spodaj najti marsikaj. "Moji starši in moji stari starši so pometali stvari pod preprogo. Tam se je dalo najti drobiž za kakšno liziko, ali pa predmet, za katerega nisi nikoli vedel, čemu je namenjen. In vse živali, ki ji je pregnala svetloba."

Za STA je povedal, da ga je fotografija utopljenega dečka, katerega truplo je naplavilo na turško obalo, ki se je pojavila pred nekaj leti, močno pretresla. "Sirskemu dečku je bilo ime Ajlan, mojemu sinu je ime Arlan. Ob branju novice in gledanju fotografije me je že samo po sebi zadelo dejstvo, da se kaj takšnega lahko dogaja v svetu. In ko sem potem otrokoma začel razlagati, kaj se dogaja, je vsak odgovor odprl nova vprašanja," je povedal.

"Kmalu je postalo jasno, da sem naletel na miselno verigo, ki prepleta vsebine, o katerih otroci ne vedo veliko, oziroma nimajo prav zares orodij, kako bi se z njimi soočali. Med razlaganjem sveta, mojega videnja teh problemov, sem večkrat uporabil frazo, da se pomete stvari pod preprogo. In v tistem trenutku se mi je ideja, medtem ko sem pripovedoval, začela ostriti in tudi pravljica je rasla sproti, kot sem razlagal zgodbo. Prav tako junaki, ki sem jih potreboval, da sem zapletene stvari ustroja sveta v katerem živimo, razlagal mlajšim ušesom, ki še nimajo toliko vedenja in poznavanja motivov, ki oblikujejo realnost," je pojasnil.

Kot je še povedal, sam knjigo Arlan pod preprogo dojema kot v resnici zelo realistično literaturo. Svet v njej je sicer res fantazijski, a samo jedro in vsa sidrišča so zelo realna, medtem ko se mu zdi, da je večina knjig na videz realističnih, ampak so, ker so problemi zelo nerealni, zelo fantazijske.

Andrej Predin (1976) je publicist, urednik na kulturnem uredništvu Dela in pisatelj, ki piše zlasti za otroke. Za realistični mladinski roman Na zeleno vejo (2007) je bil leta 2008 nominiran za nagrado večernica. Odraslim je namenil romana Učiteljice (2010) in Prihodnost d.o.o. (2014). Leta 2013 je izdal delo Gnusna kalnica (ilustriral Adrijano Janežič), ki na humoren način predstavlja okoljsko problematiko. Sledila je serija kratkih fantastičnih zgodb o predšolski deklici Mici, ki jo je ilustriral Marjan Manček.

Leta 2015 je izdal pesnitev Čebula Grdula, slikanico je ilustriral Rok Predin. Vesoljčki (2020) prav tako, kakor večina avtorjevih del, sodijo v fantastično prozo; ilustracije je prav tako prispeval Rok Predin. Doslej so bila tri njegova dela nominirana za desetnico: leta 2014 Gnusna kalnica, leta 2015 Mica pri babici: Čarobni cilinder in leta 2021 Vesoljčki.

Za nagrado desetnica, ki je vredna 2000 evrov, so bili letos nominirani še Tina Arnuš Pupis, Jana Bauer, Cvetka Bevc, Vinko Möderndorfer, Maša Ogrizek, Sebastijan Pregelj, Andrej E. Skubic, Bina Štampe Žmavc in Anja Štefan.

Izbor del, ki ustrezajo pravilniku o nagradi desetnica, je tudi letos pripravila Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi Aksinja Kermauner (predsednica), Igor Bratož, Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren in Magdalena Svetina Terčon.