Svet 25.5.2023 5:30

Pri ukrajinski založbi Helvetica izšla knjiga o političnih grafitih Mitje Velikonje

Odesa, 25. maja - Pri ukrajinski založbi Helvetica je izšel ukrajinski prevod knjige kulturologa Mitje Velikonje Podobe nestrinjanja - Politični grafiti postsocialistične tranzicije. Avtor je delo predstavil v odeški Nacionalni znanstveni knjižnici, kjer so obenem odprli razstavo slovenskih knjig iz njihove zbirke, vključno z redkim izvodom Dalmatinove Biblije.

Ljubljana. Kulturolog Mitja Velikonja. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Kulturolog Mitja Velikonja.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Velikonja, ki je sicer profesor na Fakulteti za družbene vede, je ob predstavitvi knjige med drugim imel tudi predavanji za študente na dveh osrednjih odeških univerzah.

Delovni obisk je Velikonja nadaljeval v sredo s predavanjem na kijevski univerzi, danes pa je na programu še pogovor o knjigi na Inštitutu za raziskave sodobne umetnosti. Obisk bo sklenil v petek v lvovskem Centru za urbano zgodovino, so napovedali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in ob tem poudarili, da takšni dogodki dokazujejo pripravljenost in potenciale takšnega sodelovanja v obeh državah.

Velikonjeva knjiga je leta 2019 najprej izšla v angleščini z naslovom Post-socialistični politični grafiti na Balkanu in v srednji Evropi. V slovenskem prevodu Sonje Benčina je pod naslovom Podobe nestrinjanja: Politični grafiti in street art postsocialistične tranzicije izšla lani pri Mladinski knjigi. Prevedena je že v šest jezikov, med drugim v srbščino, albanščino in makedonščino.

Kot je povedal Velikonja ob predstavitvi slovenskega prevoda, je od izida knjige v angleščini nastalo še nekaj knjig na podoben način, svojo pa je zasnoval kot učbenik za študente na Fakulteti za družbene vede.

"To je knjiga o grafitih in street artu, po drugi strani pa o zadnjih 30 letih v nekem širšem smislu, saj vsebuje primere od Pekinga do Los Angelesa," je tedaj dejal Velikonja.

Če je ulična umetnost vsakršna intervencija v javni prostor, so vsi grafiti po njegovem mnenju "na nek način politični, ker si jemljejo svobodo, ki jim je nihče ni dal - ne bi smeli biti tam, a so". Kot je še dodal, v omenjenem obdobju ni bilo osebe, dogodka ali procesa, ki se ne bi odražali v grafitih.