Kino Otok kot poklon netekmovalni umetnosti in privrženosti istemu cilju

Kot je za STA še povedala Močnik, uspešnost merijo predvsem po dobri obiskanosti projekcij in drugih dogodkov ter po redkosti tehničnih težav, bistvenega pomena za organizatorje pa je število čustvenih odzivov, razmislekov in srečanj, ki jih festival spodbudi. Upoštevajoč te kriterije je letošnja izvedba Kino Otoka izjemno uspešna, je prepričana selektorica.

Festival, ki bo prihodnje leto praznoval dve desetletji delovanja, je skozi čas ohranil stik z vsemi generacijami. "Festival se je v tem času zelo spremenil. Spremljajo pa nas še vedno tisti, ki so nas spremljali na začetkih, ob tem pa dobivamo novo mlado publiko," je dodala glavna selektorica filmskega programa.

Bistvena ostaja netekmovalna narava festivalskega programa

"Glavni cilj je razumevanje, da smo tukaj zato, da izmenjujemo poglede na film in svet. To še poudarimo s tem, da ni tekmovalnega programa," je pojasnila Varja Močnik. Kljub temu, da se jim zdi nenavadno, da filmi, umetnost in kultura tekmujejo, pa se organizatorji zavedajo, da je pomembno podeljevanje različnih potrditev, ki avtorjem lahko koristijo za delo vnaprej.

Kot še opaža glavna selektorica, je zaradi navajenosti na "mainstream" vsebine splošno javnost morda nekoliko težje prepričati za ogled neobičajnih filmov, ki imajo mnogotere oblike. "Menim, da bi to moral delati tudi izobraževalni sistem. Eden izmed pomembnih delov izobrazbe bi morala biti senzibilizacija na čim bolj raznolike oblike in vsebine," je povedala. Slednje po njenem mnenju doživljanje sveta med drugim naredi tudi bolj zanimivo.

Brez prostovoljcev festivala ne bi bilo mogoče izvesti

Zaradi večjega števila prizorišč in pestrega programa Kino Otok vsako leto potrebuje številčno ekipo. Ožji del ekipe dela skozi vse leto, ob približevanju osrednjega dela festivala pa se ekipa bistveno razširi. "Prostovoljci so nepogrešljiv del ekipe, saj Kino Otoka sicer ne bi bilo mogoče izvesti," je poudarila sogovornica.

Pri vodenju prostovoljcev so po njeni oceni sicer bistvene izkušnje in dodeljevanje primernih vlog. Pri izvedbi dogajanja v Izoli sodeluje približno 85 oseb, medtem ko je vseh članov ekipe z zunanjimi sodelavci okvirno 100. Med njimi jih približno polovica dela prostovoljno.

"Kino Otok se dogaja zraven mesta, kjer živim, a ga nikoli nisem zares izkoristila, kar je tudi glavni razlog, da sem letos prvič tu," je za STA povedala prostovoljka z Obale in dodala, da prek festivala Izolo doživlja na nov način. Opaža tudi, da šele z delom na takšnem dogodku spoznaš, koliko ljudi je v resnici potrebnih za izvedbo filmskega festivala.

Prostovoljka iz Makedonije pa je pojasnila, da se je ekipi pridružila kot velika ljubiteljica filmov, sodelovanje pri festivalu pa ji ponuja nove izkušnje in vpogled v organizacijo. V Izoli je prvič. Prostovoljec iz Madžarske, ki do sedaj še ni bil v Sloveniji, je dodal, da bi se zaradi obiska Kino Otoka v mesto ponovno vrnil.

Sodelovanje z lokalnim okoljem

V Izoli so številni zanimivi kotički, a za osrednji del festivala je pomembna bližina morja, je prepričana Močnik. Ker kraj ni najmanjši, se odnos domačinov do festivala razlikuje, je še povedala. Nekateri Izolani so ga sprejeli, nekateri ga niso, nekateri morda sploh ne vedo zanj, medtem ko so nekateri prebivalci pomemben del festivala in z organizatorji sodelujejo na različnih področjih umetnosti in kulture.

Sodelovanje z izolsko občino, ki je eden od financerjev festivala, je po besedah Varje Močnik redno in stabilno. "Se mi pa zdi, da bi bilo potrebno še veliko bolj povezati festival in kulturo nasploh v mestu s turizmom," je povedala. Kulturni dogodki, ki lahko bistveno popestrijo obisk določenega mesta, so namreč po njenem mnenju izjemno pomembni tudi v sklopu turizma.

Festivalski dogodki mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cinema so se pričeli v maju in se bodo v juniju vrstili še v Ljubljani ter art kinematografih v Cerknici, Idriji, Sežani in Tolminu.