V Postojni razstava najnovejših najdb iz ledene dobe

Gre za najdbe z območja kamnoloma Črni kal in iz Uršnje luknje, manjše jame pri Šembijah v občini Ilirska Bistrica, ki sodijo v pleistocen - obdobje, ki se je začelo pred približno 2,5 milijona let in se zaključilo s koncem zadnje ledene dobe pred dobrimi 11 tisoč leti. Poledenitev se še do danes ni povsem umaknila, saj obsega približno 10 odstotkov kopnega. Znanstveniki ocenjujejo, da so se v preteklosti zaradi sprememb v količini sončne energije na vsakih 200 do 250 milijonov let izmenjavale poledenitve in otoplitve.

Najdbe favne na razstavi so iz obdobja srednjega pleistocena, torej iz obdobja pred zadnjo, okrog 100 tisoč let trajajočo poledenitvijo, ki so na Slovenskem redkejše in zato toliko pomembnejše, je za STA povedal kustos biolog Slavko Polak, ki je soavtor razstave z zunanjima sodelavcema Tomažem Hitijem, stomatologom in ljubiteljskim paleontologom, in Draškom Josipovičem, arheologom, ki je specializiran za paleolitik.

Na Črnem kalu sta Polak in Hitij v zadnji letih našla dve najdišči fosilizirane favne. Na prvem, za katerega trenutno ocenjujejo, da je staro od 700 do 800 tisoč let, so našli zobe evropske mečezobe mačke, ki je na tem območju izumrla pred pol milijona let.

"Gre za mačko velikosti leva z dolgimi podočniki, podobno Diegu iz risanka Ledena doba," pove Polak in doda, da "ljudje žal še danes mešajo dinozavre, mamute in ljudi, pri čemer ameriški risani filmi ne pomagajo prav veliko, saj v ledeni dobi prikazujejo tudi dinozavre, ki so izumrli pred več kot 60 milijoni let."

Na istem najdišču so našli tudi zobe orjaške hijene, veliko večje od današnjih hijen, in zob opice makak, ob čemer Polak pravi, da "je zelo zanimivo, da so nekoč pri nas živele tudi opice. Bile so zelo podobne berberskim makakom, ki danes živijo v gozdovih gorovja Atlas v Maroku, tudi v snegu. To je tako, kot da bi danes živele na Snežniku."

Na drugem, nekoliko mlajšem nahajališču v kamnolomu so našli favno, ki nam je malo bolj znana, gre za divjega konja, divje govedo tur, verjetno leoparda, divjo mačko, tudi volka, ki je bil takrat manjši kot danes. Govorimo o mosbaškem volku, velikem kot šakal, saj se je volk začel spreminjati v današnjega sivega volka na evropskih tleh šele, ko so velike mačke izumrle, kar se je zgodilo pred približno 400 tisoč leti.

Iz jame Uršnja luknja bodo na ogled najdbe iz sedimentov, trenutno datiranih na okrog 150 tisoč let, in sicer kosti merkovega nosoroga, alpskega volka, ježevca, konja in druge favne. Razstavili bodo tudi sledi delovanja pračloveka - preprosta orodja zgodnjega neandertalca in sledi urezov s kamenim orodjem na kosteh, "kar pomeni, da je pračlovek s kosti rezal meso, našli pa smo tudi veliko popolnoma razbitih kosti, kar kaže, da je skušal priti do hranljivega kostnega mozga".

Ker je sicer večina najdb na Slovenskem, ki so povezane z neandertalcem, iz zadnje ledene dobe, t.i. würmske poledenitve, in otoplitve pred njo, so sledi delovanja neandertalca v Uršnji luknji "za slovenske razmere fenomenalno odkritje, saj je naš sediment star več kot 150 tisoč let", je povedal Polak in dodal, da so predlagali, da se Uršnjo luknjo zaščiti kot arheološko najdišče.

Razstava je nadaljevanje predstavitve ledenodobne favne na Slovenskem, saj so v muzeju že pred desetletjem na ogled postavili okostje okrog 13 tisoč let starega bizona. Najdeno je bilo leta 2010 v Andrejini jami pri Cerknici in je ohranjeno skoraj v celoti, manjka le lobanja. Čeprav so ga najprej opredelili za stepskega bizona, ki je izumrl konec ledene dobe, so novejše paleogenetske raziskave pokazale, da je najverjetneje prednik evropskega bizona, vendar pa raziskave še potekajo.

Današnje dogajanje v muzeju sodi v sklop Poletne muzejske noči in se bo začelo ob 18. uri z delavnico za otroke, na kateri bodo skušali z inštruktorjem preživetja v naravi Branetom Červekom zakuriti ogenj brez vžigalic, z avtorji razstave pa izdelati kamenodobno orodje iz kosti in kremena.

Polak in Hitij bosta po odprtju razstave ob 20. uri na predavanju predstavila obe najdišči in potek znanstvenih raziskav, ob razstavi pa je izšel tudi katalog. Kot pravi Polak, jame v sedimentih hranijo bogate materialne dokaze o naši preteklosti, "so kot zgodovinske knjige, ki jih je trebe le odpreti in brati".