V slavo katerega romana bo letos na Rožniku zagorel kres?

Kres, ki razsvetljuje pot h knjigi

Potem, ko bo žirija po klavzuri sporočila ime nagrajenke ali nagrajenca, bo v petek kres v slavo romanu zagorel pred cerkvijo Marijinega obiskanja na priljubljeni sprehajalni točki številnih Ljubljančanov.

"Ogenj na Rožniku, ki ga prižge avtorica ali avtor najboljšega romana preteklega leta, sveti bralcem, da bi bolje videli: tradicionalni kresni plamen je prav zmeraj in od vsega začetka gorel v čast slovenskemu romanu, njegovemu medijskemu učinku, njegovim avtorjem, a še najbolj goreče je razsvetljeval pot h knjigi bralcem," so zapisali pri časopisni hiši Delo.

Žirijo za letošnjega 33. kresnika sestavljajo predsednik Igor Bratož ter člani Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret. Letos je žirija prvotno izbirala med 173 romani, nato je tradicionalno sledil izbor kresnikove deseterice in konec maja peterice finalistov.

Štiri nominiranke in posthumno avtor

Za kresnika se letos potegujejo prvenec, poetični roman Materinska knjižica Katje Gorečan, roman Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič, družbenokritični, avtobiografski in mestoma esejistični roman Zakaj ne pišem Dijane Matković, roman o odgovornosti do družinskega in naravnega okolja ter njunem prepletu Na Klancu Tine Vrščaj ter roman s prepletom fikcije in resničnih dejstev Ne bom se več drsal na bajerju lani preminulega pisatelja in profesorja Lada Kralja.

Ne bom se več drsal na bajerju je izšel pri založbi Beletrina. Sega v Ljubljano v čas od italijanske okupacije do petdesetih let, natančneje v Šiško.

Kraljeva soproga, gledališka igralka in prejemnica Borštnikovega prstana Jožica Avbelj je za Delo glede romana med drugim povedala, da se je Kralju zdelo pomembno, da se ne obrne na eno ali drugo stran, da spelje zgodbo skozi oči "enega mulca".

Materinska knjižica je izšla pri LUD Literatura. Avtorica več pesniških zbirk in dramskih besedil Gorečan je v kratkem romanu, za katerega se zdi, da skuša mestoma iz proze pobegniti v verze, opisala izkušnjo ženske po spontanem splavu, ki je kljub pogostosti še vedno redka tema v literaturi. Sama je za Delo povedala, da gre pri njenem romanu za osvetljevanje in pisanje o pomembnih bivanjskih temah.

Ženska s srebrnim očesom je prav tako izšla pri založbi Beletrina. Pisateljica, literarna zgodovinarka in prevajalka ter s kresnikom, fabulo in kritiškim sitom že nagrajena Marinčič je za Delo povedala, da jo z junakom njenega romana Emilom povezuje pogled na svet.

"Kar v knjigi vidi in sliši on, sem v resničnem življenju videla in slišala jaz: prizori in dialogi so večinoma iz mojega spomina, tisti redki, ki so izmišljeni, so izmišljeni po analogiji," je povedala.

Roman Zakaj ne pišem je izšel pri Mladinski knjigi, v njemu pa Matković iz različnih gledišč počasi, plast za plastjo razgaljuje sistemske deprivilegiranosti mladih, priseljencev in številnih drugih, ekonomsko, socialno ali kako drugače ranljivih slojev sodobne slovenske družbe.

"Če kdo zatiranja na podlagi razreda, pa tudi spola, spolne usmerjenosti, barve kože in tako dalje, ne opazi, je to precej zanesljiv znak, da je privilegiran. (....) Izkoriščani gradbeni delavec ne potrebuje branja mojega romana, da bi vedel, da se mu godi krivica, ko po poškodbi pri delu dobi odpoved. On se svojih problemov še kako zaveda. Moj namen je narediti njegovo in podobne pozicije vidne tistim, ki, kot pravite, zatiranja ne opazijo," je povedala avtorica za Delo.

Roman Na Klancu, za katerega je avtorica Vrščaj lani dobila nagrado modra ptica, je izšel pri Cankarjevi založbi. Gre za družinski in ljubezenski roman, izpisan v številnih, bolj ali manj natančno skiciranih prizorih, predvsem pa v dinamičnih dialogih, ki čas dogajanja zgodbe trdno umeščajo v sedanjost ali bližnjo prihodnost.

"O Klancu in njegovi naravi, ki je lahko simbol za še obstoječo divjino na našem planetu, ki jo požirajo plameni, sem lahko pisala po petnajstih letih sredi gozda, ko sem ponotranjila gozdna pravila. Ne pravim, da mora vsakdo najprej tako živeti, če hoče o tem pisati, menim pa, da lahko s takšno izkušnjo zarežeš globlje v stvarnost, če seveda nosiš v sebi gon po pisanju," je za Delo povedala Vrščaj.

Drago Jančar z največ kresniki

Drago Jančar je doslej prejel štiri kresnike. Leta 2020 so pred 30. podelitvijo nagrade kresnik razglasili tudi najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Žirija je odločila, da priznanje podeli romanu To noč sem jo videl Draga Jančarja. Jančar je sicer za ta roman prejel svojega tretjega kresnika.

Tri kresnike sta doslej prejela Goran Vojnović in Andrej Skubic, dva pa Lojze Kovačič in Feri Lainšček. Kovačič je ob 25-letnici nagrade za roman Kristalni čas leta 2016 prejel tudi posebnega, jubilejnega kresnika.

Lani je kresnika prejel Roman Rozina za roman Sto let slepote, v katerem opisuje rudarske revirje 20. stoletja.

Prvega kresnika podelili leta 1991

Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman si je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč. Prvič so jo podelili 23. junija 1991, ko jo je prejel Lojze Kovačič.

Prva podelitev je potekala na Razkrižju, zatem so kresnika podeljevali na Jurčičevi Muljavi, enkrat celo na Ljubljanskem gradu, a ustalil se je prav na ljubljanskem Rožniku. Od Žabota je organizacijo in podeljevanje nagrade prevzela medijska hiša Delo.

Poleg 7000 evrov vrednega kresnika za najboljši roman leta bo časopisna hiše Delo letos ponovno podelila tudi nagrado za mlade literate in literarne kritike mlado pero.