misliNa najdaljši dan vrsta nastopov po Sloveniji ob prazniku glasbe
Ljubljana, 21. junija - Slovenija se je tudi letos pridružila prazniku glasbe, ki se je na pobudo francoske iniciative Fete de la musique na prvi poletni dan razširil po svetu kot svetovni dan glasbe. Potekal bo v 14 mestih z nastopi več kot 150 različnih glasbenih zasedb. V Ljubljani ga bo dopoldne v paviljonu na Kongresnem trgu odprl Zbor Slovenske filharmonije.
Nemčija, Hamburg.
Notni zapis, note, glasba, akordi.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA
V Ljubljani bo dogajanje potekalo na 15 različnih prizoriščih, sicer pa bodo odri postavljeni tudi v Celju, Črnomlju, Dravogradu, v štirih občinah Slovenske Istre, Litiji, Novi Gorici, Postojni, Tolminu in Železnikih. Krovno organizacijo dogodka je tudi tokrat prevzel Slovenski glasbenoinformacijski center (Sigic).
Seznam mest in nastopajočih je objavljen na spletni strani www.praznikglasbe.si.
V okviru praznika glasbe imajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki možnost nastopiti na številnih, za glasbo manj običajnih mestih, kot so ulice, trgi, parki, muzeji, bolnišnice in druga mesta, kjer s svojimi nastopi presenetijo mimoidoče. Koncerti so organizirani v duhu spontanih uličnih dogodkov. Glasbeniki za svoje nastope niso plačani, jih pa lahko poslušalci nagradijo s prostovoljnimi prispevki. Žanrskih in generacijskih omejitev ni, so sporočili s Sigica.
Statistični urad RS je ob prazniku objavil podatke za leto 2021, ki so pokazali, da je bilo takrat na slovenskih odrih v povprečju vsak dan skoraj osem koncertov. V celotnem letu so našteli 3700 koncertov ter opernih in plesnih predstav, ki jih je skupno obiskalo blizu 815.000 ljudi.
Pandemija covida-19 je tudi v letu 2021 v kulturnih ustanovah skrčila organizacijo koncertov in drugih dogodkov, povezanih z glasbo, kamor sodijo operne in druge glasbeno-scenske prireditve, balet, sodobni ples in folklorna dejavnost. V primerjavi z letom 2019 je bilo teh dogodkov približno za tretjino manj, je pokazala državna statistika.
Število obiskovalcev koncertov se je v primerjavi z letom 2019 skrčilo za 59 odstotkov, daleč največ pa so jih zabeležili na koncertih rock in urbane glasbe ter zborovske in vokalne glasbe.
Zamisel o svetovnem dnevu glasbe se je porodila leta 1976 v Franciji. Ameriški glasbenik Joel Cohen, takrat uslužbenec francoske radijske postaje, je predlagal celonočno glasbeno slavje na prvi dan poletnega solsticija. Njegovo idejo je pet let pozneje sprejel takratni francoski minister za kulturo Jack Lang in prvo praznovanje z imenom Fete de la Musique je bilo 21. junija 1982 v Parizu.
Danes iniciativa vključuje več kot 150 držav in več kot 700 mest z vsega sveta. V mnogih afriških državah je ta dan razglašen za državni praznik.