Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MURAKAMIJEVO ZADNJE LEPOSLOVNO DELO

V prvi osebi ednine je zadnje leposlovno delo Harukija Murakamija iz leta 2020. Je zbirka osmih kratkih zgodb, v kateri je pisatelj, z izjemno naslovne zgodbe, zbral pripovedi, ki so med letoma 2018 in 2020 izhajale v japonski reviji Bungakukai. V zgodbah avtor skozi oči prvoosebnega pripovedovalca, vselej osamljenega moškega, ki obuja spomine na dogodke iz preteklosti, na trenutke z rahlo avtobiografskim tonom spregovori o ljubezni, izgubi, otroštvu, staranju, minljivosti in smrti, so zapisali pri založbi.

Knjiga je izšla v novi zbirki založbe Skratka v prevodu Domna Kavčič. Po njegovih besedah avtor v osmih miniaturah svojstveno mojstrsko briše meje med biografskim in fantastičnim ter vsem, kar je vmes. "V izpeljavi zgodb se pogosto zdi, kakor da bralcu zastavlja uganko (kaj od povedanega, če kaj, je bilo zares tako?), medtem ko mu z nizanjem bolj ali manj zanesljivih, a vselej živih, nostalgičnih spominov spretno slika tlečo srhljivost 'jazovega' vsakdanjika. (...) Zreli Murakami kot izpovedovalec in spovedanec, kritik in samokritik, predvsem pa kot neusahljiv vir pripovedne domišljije."

NOVA KRIMINALKA IRENE SVETEK

Irena Svetek je v preteklih letih objavila prva dela trilogije o tožilcu Miu Aurelliju Rdeča kapica in Beli volk, s katerima se je potopila v globine morilskih nagonov, hlepenj in ubijalskih strasti. Temu zdaj sledi Črni princ, v katerem avtorica spet postreže z več dogajalnimi lokacijami, sumljivimi osebki in bizarnimi dogodki, vse pa povezuje brutalen umor.

V Sadinji vasi v mlaki krvi najdejo žensko truplo, "videti je bila kot brezoblična gmota mesa. Njen obraz je bil tako zdelan od udarcev, da od njega ni ostalo nič". Vse kaže, da je bila žrtev pretepena do smrti, medtem pa se v trboveljski bolnišnici prav tako znajde hudo pretepen in potolčen cvetličar. Aurelli šele z zamikom dojame, da je umorjena njegova sestra Avionka, s katero se nista videla kakšnih trideset let. Ugotovi, da se je zapletla v nasilno razmerje in se vplete v preiskovanje njenega moža, ne da bi komu povedal, da je z žrtvijo v sorodu. Medtem pa se stvari zapletajo in postajajo vedno bolj čudne in šokantne, so o vsebini zapisali pri založbi.

ANALIZA SPREMEMB IN PRELOMOV DRAMSKIH PISAV

Knjiga dramaturga, esejista, teatrologa in kritika Toporišiča analizira spremembe in prelome slovenskih dramskih pisav zadnjega stoletja. Zarisuje lok od Cankarja in njegove hudobne farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Gruma in ekspresionistične dramatike, Mraka in himnične tragedije, Zupanovega intimizma pa do poetične, eksistencialistične in absurdne dramatike v povojnih desetletjih. Posebno pozornost namenja tudi dramskim pisavam v postdramskem gledališču in temu, kar mu je sledilo. Ob tem reflektira premike znotraj slovenske dramatike, hkrati pa tudi gledališča in kulture.

Monografija med drugim poskuša odgovoriti na vprašanje, kako je vse to ustvarilo nove definicije besedilnega, dramskega oziroma ne-več-dramskega ali postdramskega, medmedijskega, medkulturnega in medbesedilnega ter rapsodičnega v gledališču 20. in prvih desetletij 21. stoletja. In kako so besedilne prakse vztrajno redefinirale sodobno gledališče, performans in uprizarjanje na splošno, so zapisali pri LUD Literatura.