misliV UGM tehnooptimistična skupinska razstava Nevidna roka
Maribor, 6. julija - V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) bodo v petek zvečer odprli skupinsko razstavo Nevidna roka, zasnovano v duhu "tehno optimizma", kjer je tehnologija, na primer čopič, orodje v rokah umetnika, ki z njo usmerja nevidne silnice umetnostnega sistema. Kustos razstave, ki bo na ogled do 8. oktobra, je Jure Kirbiš.
Maribor.
Umetnostna galerija Maribor.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA
Mednarodno slikarsko zasedbo sestavljajo Matija Bobičić, Evgen Čopi Gorišek, Jure Kastelic, Zsofia Keresztes, Natalia Kulka, Gašper Kunšič, Alex Macedo, David Rappeneau, Katharina Schilling in Stipan Tadić.
Kot so na današnji novinarski konferenci sporočili gostitelji razstave, nas ta poskuša pozicionirati znotraj kompleksne dinamike sveta sodobne umetnosti, ki se je na začetku tega desetletja, kot odziv na ekstremne dejavnike, preoblikoval in prilagodil potrebam novega časa.
Sočasne skrajnosti zaustavitve fizičnega sveta ob supersoničnem pospešku v metasvet, so se v umetnosti, kot povsod drugod, izrazile v nepredvidljivih oblikah. Mariborska umetnostna galerija na razstavi tako predstavlja nekaj avtorjev, ki so za prevodnik med svetovi digitalnega in materialnega aktivirali neskončno privlačnost podobe, so dodali.
Po največkrat klavrnih rešitvah, ki jih je za umetnostni sistem ponudila tehnološka skupnost - NFT manija, spletne razstave, navidezna resničnost - se je nihalo zazibalo v drugo smer. Odsotnosti dotika je po mnenju avtorjev razstave prebudila lakoto po fizičnem, telesnem, človeškem, tudi po nemerljivem in neponovljivem.
V teh pogojih je cikel, ki skozi 20. stoletje do danes niha skozi najrazličnejše formacije umetnosti - od konceptualizma do hiperresničnosti - spet dosegel trenutek, ko je v ospredje stopil umetniški objekt. V času, ko je svet dostopen na dlani, pa si mora tudi objekt - skozi lastno podobo - izboriti prostor v njem. In če je roka, po Kantu, vidni del možganov, je danes podoba vidni del algoritma, še dodajajo v UGM.
Umetniki na razstavi so po njihovem vsak zase avatarji nekaterih aktualnih tokov v sodobni umetnosti. Z instrumentalizacijo podobe spretno manevrirajo med objektom, nastalim v ateljeju in globalno priklopljenimi občinstvi. V svojih delih vabijo v premišljeno konstruirane svetove lastnih kozmologij, ki tudi v prenosu v digitalno podobo ohranjajo avro avtorjevega podpisa.
Umetniki s svojo spletno prezenco hranijo algoritem, ki sistem ohranja pri življenju, tako da ga kontinuirano transformirajo za današnji čas. Galerija v tem procesu postane liminalni prostor umetnosti, kjer je soočenje z umetnostjo iz prve roke še mogoče.