Galerija za vizualno umetnost v Pivki praznuje 25. obletnico

Začetki segajo v leto 1998, ko je skupina mladih, med njimi tudi člani skupine Ana Pupedan, začutila, da regija potrebuje sodobno urbano kulturo. Naselili so prazne prostore v središču Pivke in poskrbeli za bogato kulturno dogajanje, od razstav, koncertov, plesa, gledališča do umetniških tečajev in predavanj. V Trnju pri Pivki je potekala likovna kolonija, istega leta se je začel Festival drugačne glasbe Trnje.

Kot je za STA povedala vodja galerije in kustosinja Mojca Grmek, je bila Hiša kulture v svojih začetkih projekt naveze Kluba študentov Postojna in Pivka, Mladinskega kulturnega delovnega centra Postojna in društva Festival ljubezni in umetnosti umetnika Dimeta Temkova. Prvi predsednik društva Hiša kulture v Pivki je bil Marko Doles, sicer bobnar Ane Pupedan.

Razstavni program je bil od vsega začetka pomemben del takratne "pivške Metelkove", velikokrat pa so odprtje razstav spremljali koncerti, je ob obletnici povedala Grmek, ki je sodelovala že pri prvi razstavi Stripburger-2227-Terrah julija 1998. Že naslednje leto je razstavni program prevzel akademski grafik Temkov.

Iz časa pred četrt stoletja so tudi začetki grafičnega ateljeja, ki ga je zasnoval Temkov, potem ko je prišel leta 1995 iz Makedonije na podiplomski študij v Slovenijo.

"Grafika je del dediščine prejšnjega vodstva Hiše kulture iz časa, ko je imelo le malo galerij grafične delavnice, dostopne umetnikom. Od njih smo odkupili del opreme in počasi vzpostavili dobre produkcijske pogoje," je povedal slikar Leon Zuodar, vodja ustvarjalnega programa, ki skrbi za atelje. Pomembno se mu zdi, da ostaja galerija odprta za sodelovanje z vsemi umetniki, ki jih grafika zanima.

Ob pogledu na zadnjih deset let Grmek pravi, da je galerija "naredila velik napredek, postali smo veliko bolj prepoznavni, zbirka grafičnih del in umetniških publikacij se je zelo povečala, delno smo prenovili prostore, v teku je pridobitev prostorov za predstavitev zbirke in za izobraževali program".

Glede vizije kustosinja pravi, da bodo vztrajali na osnovnem konceptu samostojnih razstav umetnikov in umetnic, ki se zvrstijo od oktobra do maja, nadaljevali bodo z eno večjo skupinsko oz. pregledno razstava letno in s projektom večdnevne rezidenčne grafične delavnice junij, ki se zaključi z razstavo ustvarjenih del.

Prav tako bo še naprej potekal projekt javnih poslikav Poslikana Pivka - slikarka Petra Preželj ravnokar zaključuje mural na zidu ob starem vrtcu, v naslednjem obdobju pa bi radi razširili spremljevalne in izobraževalne programe, predvsem grafične delavnice za strokovno javnost, in sodelovanja z galerijami.

Hiša kulture sicer deluje kot društvo, ni del nobene institucije in nima redno zaposlenih. Financira se predvsem iz sredstev, ki jih je po letih prostovoljnega dela pridobila na zadnjem razpisu ministrstva za kulturo za obdobje 2022-2025.

Kot je v izjavi za STA zapisala muzejska svetnica iz MGLC Breda Škrjanec, je galerija prepoznaven producent razstavnih programov kvalitetnih domačih ustvarjalcev, dobro pa ima razvito tudi pedagoško dejavnost ter razvija založništvo grafik in knjig umetnika. Pri svojem delu so izvirni in aktualni in se čedalje bolj profilirajo v regionalni center za grafiko.

Glede pomena za regijo oz. okolja izven urbanih centrov je zapisala, da je hiša "vodilni umetnostni in kulturni dejavnik v lokalnem in regionalnem prostoru in dokazuje, da po eni strani centralizacija kulture ni nujna za kvalitetno delovanje in da je lokalna iniciativa še kako pomembna za kulturno umetniško delovanje skupnosti predvsem v teh vsebin lačnih in praznih okoljih".

V ekipi galerije so poleg Grmek in Zuodar še Silvija Šutej, ki bo jeseni od Mateje Premrl prevzela izobraževalni program, Jure Šajn (oblikovanje), Marko Šajn (družabna omrežja in spletno oblikovanje), Simon Avsec (fotografija) in prevajalka v angleščino Arven Šakti Kralj. Dobro delo ekipe in pomen galerije za regijo med Ilirsko Bistrico in Postojno je letos prepoznala tudi občina Pivka, ki ji je ob 25. obletnici podelila plaketo za delovanje na področju kulture in umetnosti.

Da je bila ekipa zelo dejavna, potrjujejo že gole številke - v zadnjem desetletju so pripravili 103 razstave v galeriji, od tega 79 samostojnih; 19-krat so gostovali v drugih galerijah; pri projektih je skupno sodelovalo okrog 60 umetnikov iz vse Slovenije in nekaj iz tujine. Pripravili so več kot 80 dogodkov v grafičnem ateljeju in skoraj 120 spremljevalnih.

Zuodar pravi, da je "tempo programa zelo intenziven in da je že to, da ga bodo zadržali, zelo ambiciozno". Tudi Grmek galerije ne želi "predimenzionirati" onkraj regionalnega središča, obenem pa ocenjuje, da bi bila sredstva, ki bi jim omogočila tri zaposlitve, zelo dobra podlaga za povsem profesionalno delovanje.