Milan Kundera - netipični disident

Kundera se je rodil 1. aprila 1929 v Brnu. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po praški pomladi, iz stranke izključili ter mu onemogočili delovanje. Leta 1979 so mu oblasti odvzele tudi češkoslovaško državljanstvo.

Pisatelj, ki je bil večkrat v igri za Nobelovo nagrado za književnost, a je ni dobil, je že leta 1975 odšel v Francijo, kjer je delal kot gostujoči profesor na univerzi v Rennesu. Leta 1981 je postal francoski državljan.

Kot pisatelj je moral doma obmolkniti in najti novo domovino. Nekaj časa je v Franciji še pisal v češčini, kasneje pa je prešel na francoščino, a se ta dela po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s prejšnjimi. Tudi po mnenju prevajalca in poznavalca dela in življenja Kundere Jaroslava Skrušnyje, je Kundera večje literarne mojstrovine ustvaril v češčini.

Prevajalec Skrušny je ob pisateljevi 85-letnici za STA med drugim dejal, da je Kundera netipičen disident in se je naziva disident ves čas otepal. Kundera je zase vedno trdil, da je pisatelj, zavezan zgolj literaturi, in da je edino, kar ga zanima, človekova usoda.

Med njegova glavna dela sodijo Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo in Neznosna lahkost bivanja. V svojih delih je vselej z jedko ironijo med drugim kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.

Njegova dela so bila do 80. let na Češkem prepovedana, tudi Neznosna lahkost bivanja. Mnogi mojstrovino o protislovju med minljivostjo in večnostjo poznajo po zaslugi istoimenskega filma Philipa Kaufmana iz leta 1988 z Juliete Binoche, Danielom Day-Lewisom in Leno Olin v glavnih vlogah. Znano je, da Kundera z ekranizacijo romana ni bil najbolj zadovoljen.