V Kostanjevici na Krki razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573

Razstava se osredotoča na motiv kmečkih uporov v umetnosti v preteklih 150 letih. Na njej predstavljajo dela izbranih, zlasti slovenskih in hrvaških umetnikov, ki so se v različnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek, je zapisal kustos razstave Miha Colner.

Kmečki upor leta 1573 se je sicer v skupni spomin Slovenije in Hrvaške neizbrisljivo vtisnil v drugi polovici 19. stoletja. Zaradi zatiranja slovanskih narodov v habsburškem in ogrskem imperiju pa je v hrvaški in slovenski nacionalni mitologiji ta do takrat pozabljeni dogodek dobil "konstitutivni in emancipatorni status".

"Matija Gubec je postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti. Udarni politični potencial kmečkega upora, ki je postal simbol zgodovinskega boja za socialne in politične pravice deprivilegiranih, pa je v javni diskurz postavila prav umetnost," ugotavlja kustos.

Do razcveta upodabljanja kmečkega upora in njegovih protagonistov je prišlo z ustanovitvijo Kraljevine Jugoslavije, ko so uporne kmete dojemali kot borce za osvoboditev izpod tuje nadvlade. Med drugo svetovno vojno so nato Gubčev lik in duh kmečkega punta povezovali z uporom proti okupatorju. Kot narodnega junaka je Gubca uporabljala tudi hrvaška medvojna državna propaganda. Do največjega razcveta tematiziranja kmečkega upora pa je prišlo v socialistični Jugoslaviji, ko so to zgodovinsko epizodo enačili s proletarsko in socialistično revolucijo.

Največ umetniških del na to temo so ustvarili ob 400-letnici upora leta 1973. Po razpadu Jugoslavije in socializma pa se je kmečki upor "skoraj popolnoma umaknil iz javnih diskurzov in s tem tudi iz umetnosti", je še zapisal Colner.

Razstava prinaša dela Antuna Augustinčića, Alenke Bartl, Janeza Bernika, Vere Dajht Kralj, Rika Debenjaka, Marijana Detonija, Lojzeta Dolinarja, Zorislava Drempetića Hrčića, Roberta Frangeša Mihanovića, Vita Globočnika, Željka Hegedušića, Otona Ivekovića, Vasilija Jordana, Jakoba Klemenčiča, Feda Kulmerja, Petra Kuntariča, Ivana Lovrenčića, Boštjana Kavčiča, Gojmirja Antona Kosa, Ivana Kožarića, Toneta Kralja, Mihe Maleša, Erika Mavriča, Franceta Miheliča, Franca Peršina, Darije Petković, Ferdinanda Quiquereza, Branka Ružića, Ivana Seljaka Čopiča, Alberta Sirka, Zlatka Sirotia, Matije Skurjenega, Miljenka Stančića, Marina Studina, Gabrijela Stupice, Kamila Tompa, Sandre Vitaljić, Jožeta Volariča, Dušana Vukotića, Šimeta Vulasa in drugih.

Upor - Buna - Revolt 1573-2023 je sicer medmuzejski projekt Galerije Božidarja Jakca, Kulturnega doma Krško, Muzeja Brdovec, Muzeja kmečkih uporov iz Gornje Stubice, Muzeja mesta Zagreb in brežiškega Posavskega muzeja.

Čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, je kmečki upor iz leta 1573 v preteklih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine.
        
Do kmečkih uporov je sicer na Slovenskem v fevdalizmu prihajalo v skupnem obdobju približno 250 let, pojavljali pa so se predvsem zaradi nezadovoljstva z oblastjo, visokih dajatev in drugih oblik izžemanja predvsem kmečkega življa.

Za glavne veljajo koroški kmečki upor leta 1478 zaradi davkov in turških vpadov, slovenski kmečki upor leta 1515 zaradi graščinskih bremen in težav v kmečki trgovini, omenjeni slovensko-hrvaški upor med letoma 1572 in 1573 zaradi davkov in težav v kmečki trgovini, drugi slovenski upor leta 1635 in tolminski kmečki upor iz leta 1713 zaradi podobnih vzrokov.