V Parizu razstava o Titaniku s predmeti na Titanu umrlega raziskovalca Nargeoleta

Henri-Paul Nargeolet, ki so ga klicali tudi gospod Titanik, je bil eden od petih ljudi na krovu turistične podmornice Titan, ko je ta sredi junija med potopom za ogled razbitin Titanika izgubila stik s površjem. Iskalno akcijo v severnem Atlantiku je spremljala vsa svetovna javnost, a se je končala z ugotovitvijo, da je plovilo pod vodo implodiralo in da so vsi na krovu umrli.

Razstava o Titaniku, ki so jo odprli v francoski prestolnici, je "v veliki meri rezultat dela, iznajdljivosti in strasti Henrija-Paula Nargeoleta", je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal producent razstave Pascal Bernardin.

Nargeolet, za katerega je bilo predvideno, da se bo odprtja razstave tudi osebno udeležil, je iz razbitine Titanika za razstavo prispeval številne od 260 razstavljenih predmetov, med katerimi so navigacijski instrumenti in kljuke z ladje ter ure in nakit ladijskih potnikov.

Razstava se začne z več kot štiri metre dolgo maketo Titanika, nato pa obiskovalca popelje na potovanje od noči, ko je Titanik aprila 1912 odplul iz Anglije v New York, do potopa takrat največje potniške ladje na svetu, ko je ladijski trup razparala ledena gora. Na razstavi so tudi poustvarjene ladijske kabine, veliko stopnišče in celo tesnobno vzdušje v strojnici.

Razbitine Titanika je štiri kilometre pod vodo ob obali Nove Fundlandije leta 1985 odkrila francosko-ameriška odprava. Nargeolet je med letoma 1987 in 2010 vodil ali sodeloval pri šestih od osmih raziskovalnih misij, ki so na površje prinesle več kot 5000 predmetov z ladje. Plovila, ki so jih uporabili za te misije, so se precej razlikovala od nedavno ponesrečene podmornice Titan.