Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

UJETNIKI ZGODOVINE - KNJIGA POSVEČENA SPOMENIKOM JUNAKOM, ŽRTVAM TER JUNAŠKIM IN TRAGIČNIM DOGODKOM DRUGE SVETOVNE VOJNE

Knjiga Ujetniki zgodovine je posvečena spomenikom junakom, žrtvam ter junaškim in tragičnim dogodkom druge svetovne vojne, njihovi podobi, njihovim sporočilom in ne nazadnje zgodovinskemu ozadju dejanj in dogodkov, ki naj bi jih spomeniki obeleževali. V knjigi je opisanih 25 spomenikov in spominskih obeležij drugi svetovni vojni z vsega sveta: 16 jih je v Evropi, trije so v ZDA, pet v Aziji in eden na Bližnjem vzhodu, v Izraelu.

Keith Lowe, ki je slovenskim bralcem znan že po knjigah Strah in svoboda ter Podivjana celina, je spomenike obiskal v zadnjih letih, jih preučil, zakaj in v kakšnih okoliščinah so bili postavljeni, ter se skušal postaviti v kožo tistih, ki jih odobravajo, in onih, ki jim nasprotujejo. Kar najbolj pristno pa si je prizadeval opisati tudi občutke, ki so ga medtem prevevali - bodisi kot zgodovinarja ali pa kot naključnega obiskovalca, turista. Pri vsakem spomeniku je predstavil čas, v katerem je bil zgrajen, in opisal, kako je bil spomenik sprejet in kaj sporoča oziroma želi sporočiti. Ob vsakem si je poskušal odgovoriti tudi na vprašanje, o čem ti spomeniki ne govorijo ali kaj prikrivajo oziroma poskušajo prikriti.

V knjigi je opisan tudi spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani, instalacija, ki naj bi bila posvečena žrtvam, a je nehote postala spomenik krivcem, so zapisali pri založbi. "Njegova praznota je kakor rjuha, vržena čez prizorišče zločina, da skrije pred pogledi nekaj, kar je za večino ljudi preprosto preveč boleče," je zapisal. Lowu so slovenski kolegi zgodovinarji, ki jih je srečal v Ljubljani, sicer poskušali pojasniti sporočilo spomenika, toda obisk v Hudi jami in podatki o povojnih pobojih so ga še utrdili v prepričanju, da je simbolika spomenika nedorečena in da ničesar ne pove o nadvse tragičnem obdobju bližnje slovenske zgodovine, ki naj bi ga v svarilo in opomin ohranjala v spominu, so zapisali pri založbi. To je bil zadnji projekt preminulega založnika Braneta Nešovića, knjigo je prevedla Maja Kraigher.

NA KRAJU ZAPISANO - ŠTEGROV PROJEKT 12-URNEGA PISANJA V DOLOČENEM KRAJU

Aleš Šteger je projekt Na kraju zapisano zasnoval leta 2012, v 12 letih je nastalo prav toliko besedil na prav toliko krajih, ki so združena v istoimenski knjigi. Kot piše v uvodu, je projekt nastal kot želja po premagovanju strahov, kjer gre za namero, "da bi sebe in s tem svoj jezik spravil v tako situacijo, ko enostavno ni mogoč noben drug izhod kot reakcija. Ta reakcija je v pisateljevem primeru pisanje samo, je literatura sama". Šteger je potoval po svetu in vsakič opravil isto nalogo: brez priprav in kasnejših popravkov je 12 ur pisal in fotografiral. Besedila so nastala v Ljubljani, kraju Minamisoa na Japonskem, v Ciudad de Mexicu, Beogradu, Koči v Indiji, ruski Solovki, v Šanghaju, v mestu Budišinu v Nemčiji, Santiagu de Compostela v Španiji, v Magellanovem prelivu v Čilu ter v krajih Hargeisa (Somaliland) in White Sands v ZDA.

Šteger ob tem pojasnjuje: "Na kraju zapisano je potovanje okoli sedanjosti v dvanajstih svetovih. Vsako od dvanajstih besedil je svoj svet, odpira različna, sebi lastna vprašanja. So poskusi biti čim bolj živ v jeziku v nepredvidljivih okoliščinah. Fotografije in besedila zato niso ne poročila ne reportaže, ampak v mojih očeh sporočila iz zaslutenega in doživetega in zato, upam, tudi bralcem živi organizmi iz besed."

Aleš Šteger (1973) je pesnik, pisatelj, urednik in avtor številnih pobud. Z več kot 60 prevedenimi izvirnimi knjigami v več kot 12 jezikov in številnimi uvrstitvami v mednarodne antologije je eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih avtorjev. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad.

TEČAJ MEDITACIJE - TEHNIKE SPROŠČANJA ZA SODOBNEGA ČLOVEKA

Tečaj meditacije je knjiga enega najbolj znanih in provokativnih duhovnih učiteljev ter mislecev sodobnega časa. Prinaša meditacije, ki jih je leta 1990 preminuli Osho, nekoč indijski mistik in guru, ustvaril za današnji čas, za sodobnega človeka, ki zaradi hiperaktivnega uma in hitrega tempa težko zgolj sedi v tišini in opazuje svoj dih.

Osho je pri svojem znanstvenem pristopu k notranjemu svetu meditacije in samoodkrivanja eksperimentiral z vsemi meditacijskimi tehnikami, ki so se razvijale v preteklosti, in preučeval njihove učinke na sodobnega človeka. Videl je, kako preprosto je uporabiti starodavno sveto mantro kot zamenjavo za sodobno uspavalno tableto, so zapisali pri založbi. Za prevod je poskrbela Simona Babič.