V Kostanjevici na Krki drevi zaključek kiparskega simpozija Forma viva 2023

Korkutovo skulpturo Mesečina sestavljajo belo pobarvani leseni tramovi, ki se radialno širijo z vrha navzdol. Vrh skulpture je nameščen konkaven srebrno-kovinski del, ki namiguje na Luno, je direktor Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović povedal za STA.

Furlanovo skulpturo Lupina sestavljata podolžno razpolovljeni in pokončno postavljeni polovici hrastovega debla. Furlan ju je izdolbel in v vdolbini vlil beton, ustvarjeno površino pa zbrusil. Ko bo leseni del skulpture leta kasneje strohnel, pa se bo na razgaljenem betonu pokazal odtis lesa.

Skulpturi so postavili v galerijskem parku. Ker vsaka od omenjenih polovic tehta približno osem ton, pa je bila postavitev Furlanove konstrukcije svojevrsten izziv, je dodal Milovanović.

Po njegovih besedah so sicer med Forma vivo nadaljevali prenovo, konservacijo in restavracijo pred desetletji izdelanih in že močno načetih skulptur. Lani so restavrirali skulpturo japonskega kiparja Eisaka Tanake, letos so se lotili Kolesa britanskega kiparja Iana Waltersa iz leta 1974, Kariatid Romuna Eugena Ciuce iz leta 1968 in kipa Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963.

Konservatorsko-restavratorske posege vodi akademski restavrator Aleš Vene, končali jih bodo do oktobra prihodnje leto. Hkrati je potekala obnova skulpture T-element iz leta 1966, katere spodnji del je med simpozijem na novo izdelala njena avtorica Dragica Čadež. Novost letošnjega simpozija je bila restavratorska delavnica pod vodstvom omenjenega restavratorja, je še navedel Milovanović.

Po podatkih kostanjeviške galerije je ta v 62 letih simpozija gostila 135 kiparjev, tolikšno pa je tudi uradno število v njegovem okviru ustvarjenih monumentalnih skulptur. V kostanjeviškem parku stoji nekaj več kot 80 skulptur. Druge stojijo v mestnem predelu Kostanjevice na Krki, po ena pa v parku Term Čatež in na Ratežu pri Novem mestu. Park je od leta 1999 spomenik državnega pomena.

Kostanjeviška Forma viva je leta 1961 nastala na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija oziroma kiparjev, ki sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno predlagala še za Slovenijo. Velja za svetovno najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij.