Slovenija 8.8.2023 15:59

Poteka evidentiranje škode na objektih kulturne dediščine

Ljubljana, 8. avgusta - Strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v teh dneh aktivno evidentirajo škodo na enotah kulturne dediščine Slovenije po nedavni ujmi. V naslednjih dneh se bo ZVKDS lotil tudi izdelave sanacijskih elaboratov oziroma njihove realizacije, so danes sporočili iz zavoda.

Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Foto: Domen Grögl/STA

Poudarili so še, da iz izkušenj iz let 2007 in 2010 vedo, da se škoda, ki je posledica poplav na objektih kulturne dediščine, pokaže z zamikom, lahko tudi enoletnim, ter da se najrealnejša slika poškodb pokaže šele po prvi zimski zmrzali.

Iz kratkega poročila o stanju po območnih enotah ZVKDS je razvidno, da za delno poplavljena Šoštanj in Velenje na kulturni dediščini ne beležijo škode.

Za Laško in staro trško jedro Mozirje konkretnih podatkov o škodi na kulturni dediščini še ni, je pa povsem uničen Mozirski gaj.

Za Ljubno in Nazarje prav tako še ni jasnih podatkov, pričakujejo pa poplavno škodo na naselbinski dediščini (fasade, stavbno pohištvo...). Glede na znane podatke o škodi v industrijski coni v bližini je tudi velika verjetnost zalitja gradu Vrbovec v Nazarjah. Za Letuš, Zadrečko dolino, Rečico ob Savinji in Gornji grad podatke še zbirajo, se pa bojijo plazov in posledično škode predvsem na etnološki dediščini.

Obsežne poškodbe so na gradu Katzenstein v Begunjah, kjer je psihiatrična bolnišnica, in v njegovi neposredni okolici. Porušil se je del kamnitega zidu grajskega parka iz 17. stoletja. Hudourniška voda je v Begunjah tudi zalila grobišče talcev in odnesla dostopno pot k Plečnikovima paviljonoma Brezjanki in Jožamurki ter poškodovala drevored.

Tudi cerkev sv. Boštjana v Mostah pri Komendi je utrpela veliko škode.

Zalit je bil Ravbarjev grad v Mengšu, kjer sta zelo poškodovani stilna oprema v pritličju in infrastruktura. V Kamniku se je porušil betonski most v Stranjah z začetka 20. stoletja, ki je bil nedavno obnovljen. Preverjajo še, kako je s plazom v Tunjicah ob cerkvi sv. Ane. Staro mestno jedro v Kamniku ni bilo prizadeto, preverjajo pa še stanje naselbinske dediščine v Mengšu in Trzinu.

Dvorec Visoko v Poljanski dolini ni bil poškodovan. Voda je zalila samo gospodarsko poslopje, ki pa je še gradbišče. V Šubičevi hiši je zalilo kleti.

V Škofji Loki je odneslo znamenito Hudičevo brv, pregledujejo še stanje v Puštalu. Staro mestno jedro ni bilo prizadeto. Konec tedna je predvidena terenska odprava v Poljansko dolino in takrat bo več znanega o škodi v tej regiji.

Problematičen je tudi plaz na pobočju ptujskega gradu.

Iz občine Črna na Koroškem so obvestili, da je Plečnikov spomenik precej poškodovan, terenski ogled bo predvidoma v prihodnjem tednu. Poplavljen je bil tudi muzejski del v železarni na Ravnah na Koroškem.

V kraju Trate je bila poškodovana streha gradu Cmurek.

Za Baško grapo ter območje med Mostom na Soči in Tolminom za zdaj ni podatkov o večji škodi na kulturni dediščini. V Idriji so poškodbe zaradi plazu na fasadi rudarske hiše in v okolici.

Poročilo aktualnega stanja po občnih enotah ZVKDS je dostopno prek povezave sta.si/q6SsRS.

Kot so še zapisali pri ZVKDS, skušajo čim natančneje locirati poškodovane objekte ali območja kulturne dediščine ter pridobiti čim več podatkov o vrsti in kategoriji škode.

Podatke zavod pridobiva neposredno na terenu, kjer je to mogoče, in posredno tudi od pristojnih v lokalnih skupnostih in drugih s terena. Vsi podatki se zbirajo in obdelujejo centralno v okviru ZVKDS.

ZVKDS bo izvedel natančne, s protokolom določene preglede ter podal končne ocene škode, ko bo določen protokol ocenjevanja škode in bo sprožen tudi državni mehanizem njenega popisovanja in ovrednotenja.

ZVKDS je tudi že pozval pristojne k nujni izdelavi sanacijskih elaboratov in njihovi realizaciji pod nadzorom stroke. Samo na ta način bo lahko, kolikor bo to mogoče, obnoviti objekte in dediščino ohraniti za prihodnje rodove, so še navedli pri zavodu.

Na ZVKDS so vsem lastnikom kulturne dediščine tudi na voljo za pomoč, morebitne nasvete in usmeritve. Lastniki naj se obrnejo na pristojno območno enoto, so še zapisali.