Slovenija 29.8.2023 7:00

V Novem mestu festival kratkih zgodb in nagrada Maruše Krese za najboljšo zbirko

Novo mesto, 29. avgusta - V Novem mestu se drevi začenja tradicionalni petdnevni festival pripovedovanja in kratke zgodbe Novo mesto short. Med festivalom bodo po pogovoru z nominiranci v petek zvečer razglasili nagrajenca za najboljšo kratkoprozno zbirko preteklega leta. Za nagrado Maruše Krese se potegujejo Ajda Bračič, Miklavž Komelj, Mojca Kumerdej in Vesna Lemaić.

Novo mesto, Gogina knjigarna. V Novem mestu festival kratkih zgodb in nagrada Maruše Krese za najboljšo zbirko. Sodelavka založbe Goga in programska vodja festivala kratkih zgodb Jedrt Jež Furlan. Foto: Rasto Božič/STA

Novo mesto, Gogina knjigarna.
V Novem mestu festival kratkih zgodb in nagrada Maruše Krese za najboljšo zbirko.
Sodelavka založbe Goga in programska vodja festivala kratkih zgodb Jedrt Jež Furlan.
Foto: Rasto Božič/STA

Novo mesto, Gogina knjigarna. V Novem mestu festival kratkih zgodb in nagrada Maruše Krese za najboljšo zbirko. Sodelavka založbe Goga in programska vodja festivala kratkih zgodb Jedrt Jež Furlan. Foto: Rasto Božič/STA

Novo mesto, Gogina knjigarna.
V Novem mestu festival kratkih zgodb in nagrada Maruše Krese za najboljšo zbirko.
Sodelavka založbe Goga in programska vodja festivala kratkih zgodb Jedrt Jež Furlan.
Foto: Rasto Božič/STA

Med festivalom, ki ga letos pripravljajo s sodelovanjem različnih literarnih in založniških društev ter združenj, bodo pripravili dva literarna in dva pripovedovalska večera ter okroglo mizo ob izidu antologije slovenske kratke proze Brez milosti, je sodelavka založbe Goga in programska vodja festivala kratkih zgodb Jedrt Jež Furlan povedala za STA.

Pogovarjali se bodo tudi z nominirankami in nominiranci in za konec festivala pripravili še zajtrk s prejemnikom novomeške letne nagrade za najboljšo zbirko kratkih zgodb.

To so letos preimenovali v nagrado Maruše Krese. Predvsem zato, ker je bila avtorica mojstrica kratke zgodbe, v svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju pa je bila povezana tudi z Novim mestom. Novost festivala kratkih zgodb je tudi nova sestava žirije.

Festival bo potekal na novomeškem Glavnem trgu. Drevi ob 19. uri ga bodo začeli s predstavitvijo romana Knjiga odhodov Veliborja Čolića in pogovorom.

Po drevišnjem literarnem večeru in v sredo bosta sledila pripovedovalska večera na temi lenoba kot gonilo napredka in neznanje je nasilje. Pripovedovali bodo omenjeni Čolić, Suzana Tratnik, Selma Skenderović, Klavdija Kotar, Jedrt Maležič, Irena Urbič, Ksenija Horvat in Igor E. Bergant.

V četrtek pripravljajo pogovor z Mašo Kolanović o lanskem prevodu njene zbirke kratkih zgodb Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe. V petek bodo pripravili okroglo mizo ob izidu antologije slovenske kratke proze Brez milosti in zvečer nadaljevali s pogovorom z nominirankami in nominiranci ter podelitvijo nagrade.

Za nagrado Maruše Krese za najboljšo kratkoprozno zbirko so letos nominirani Ajda Bračič za zbirko Leteči ljudje (LUD Literatura), Miklavž Komelj za zbirko Prva kresnica (Litera), Mojca Kumerdej za zbirko Gluha soba (Goga) in Vesna Lemaić za zbirko Trznil je, odprla je oko (Cankarjeva založba).

Komisija v sestavi Iztok Ilc, Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Gregor Podlogar, Martina Potisk in Andrej Predin jih je izbrala izmed 45 zbirk, ki jih je pregledala. Pri tem je ocenila, da je kratka proza v dobri kondiciji, vendar je znotraj zbirk opaziti nihanje v moči posameznih zgodb.

"Marsikatera zbirka bi bila vsebinsko bolj konsistentna in zaostrena, če bi bili avtorji in avtorice pri snovanju izbirčnejši oziroma bolj ekonomični na ravni same teksture in dramaturgije zgodb. Z drugimi besedami, nemalokrat trčimo ob nepotrebni balast in površno izpeljana besedila, tudi pri izkušenih piscih in piskah," je zapisala žirija.

Kot je še pojasnila, se kratka proza večinoma ukvarja z večnimi temami medsebojnih odnosov, izgube bližnjega, razčiščevanja preteklosti, vendar je hkrati opaziti premik v teme, ki so jih izpostavili karantenski in drugi varnostni ukrepi iz časa covidne pandemije, kot so ločevanje po starostnih skupinah, omejevanje gibanja in drugi biopolitični ukrepi, ki so se pogosto prevešali v lastno nasprotje.