Predsednica DSKP Tanja Petrič za STA: Smo eden redkih prirediteljev prevajalskih dogodkov

Na spletni strani Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) je zapisano, da je bil ustanovni občni zbor prevajalskega društva 1. avgusta 1953, ki velja za uradni datum ustanovitve Društva prevajalcev Slovenije. Društvo je bilo zamišljeno kot nekakšna vzporednica pisateljskemu društvu, torej predvsem kot društvo prevajalcev literarnih del, zato se je kmalu pokazala potreba po ustanovitvi še enega strokovnega združenja - Društva strokovnih prevajalcev (pozneje Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev), Društvo prevajalcev Slovenije pa se je preimenovalo v Društvo književnih prevajalcev Slovenije in nazadnje v DSKP. Ob ustanovitvi je štelo 59 članov, danes jih po besedah Tanje Petrič šteje nekaj več kot 200.

Združitev prevajalcev v interesno in strokovno združenje je pripomoglo k uveljaviti stroke in pridobitvi "sindikalističnih in cehovskih pravic", kot je zapisal Janko Moder, eden najvidnejših in najaktivnejših članov, brez katerega marsikakšne dejavnosti, najbrž pa tudi društva v 50. letih preteklega stoletja še ne bi bilo. Med drugim so bili po besedah predsednice DSKP književni prevajalci že kmalu vključeni tudi v status umetniških poklicev.

Z ustanovitvijo društva se je postopoma razvijal javni status stroke - s Sovretovo nagrado v 60. letih, rednimi letnimi simpoziji v 70. letih, pa tudi s priložnostnimi javnimi dogodki in okroglimi mizami, ki so v ospredje postavljale književnoprevajalske teme. Dejavnosti so se po letu 2000, ko so dobili društveno pisarno, in nekoliko pozneje še programska sistemska sredstva, najprej ministrstva za kulturo, potem pa Javne agencije za knjigo, razmahnile in okrepile.

Pestra paleta dejavnosti DSKP

DSKP že več let organizira cikel javnih dogodkov Pridobljeno s prevodom, usmerjenih v refleksijo in aktualno problematiko književnega prevajanja. Temu se je pridružil sklop Prevajalec in mesto, s katerim po besedah predsednice DSKP naseljujejo urbane prostore Ljubljane, se povezujejo s širšim kulturno-umetniškim poljem in strokovne teme odpirajo širši javnosti. V zadnjih letih veliko pogovorov tudi snemajo in jih objavljajo na platformi YouTube.

Poleg tega organizirajo predavanja, seminarje za prevajalce slovenske književnosti v tuje jezike in mednarodni prevajalski simpozij. Slednjega kontinuirano od leta 1975. Simpozije so vrsto let dokumentirali prevajalski zborniki, od leta 2007 pa je to vlogo prevzela revija o prevajalstvu Hieronymus, ki jo sporadično še vedno izdajajo. DSKP občasno sodeluje tudi pri nekaterih drugih prevajalskih publikacijah, v sozaložništvu z ZRC SAZU je izdajal zbirko Studia translatoria, nazadnje pa je izšla elektronska publikacija Bela knjiga o prevajanju 2018, ki predstavlja stanje in izzive na področju jezikovnih poklicev v Sloveniji.

V povezavi z vidnostjo in pomenom jezikovnih poklicev je konzorcij prevajalsko-jezikovnih društev, v katerega so bili poleg DSKP vključeni še Društvo znanstvenih in tehniških Prevajalcev Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev ter Lektorsko društvo Slovenije, leta 2020 zasnoval projekt Če nisi preveden, ne obstajaš. Vključujejo pa se tudi v projekte medgeneracijskega sodelovanja v povezavi s fakultetami in šolami. Z mariborsko Filozofsko fakulteto so denimo pred kratkim podpisali dogovor o opravljanju obvezne študijske prakse. Leta 2021 so z Občino Hrastnik tudi ustanovili svojo prvo prevajalsko rezidenco Sovretov kabinet na Dolu pri Hrastniku, ki je namenjena individualnemu prevajalskemu delu.

K vidnosti književnih prevajalcev po besedah Tanje Petrič pomembno doprinašajo tudi stanovske nagrade. Najstarejša, Sovretova, se podeljuje od leta 1963. Po letu 2000 so se ji pridružile nagrada Radojke Vrančič za mlade prevajalce do 35. leta starosti, Lavrinova diploma za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oz. za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini, Jermanova nagrada za prevode humanističnih in družboslovnih besedil in nazadnje nagrada Vasje Cerarja za prevode mladinske književnosti.

Večina dogodkov je namenjenih širši javnosti in so po besedah sogovornice zelo dobro obiskani, izjema so le prevajalske delavnice in predavanja za udeležence mednarodnih prevajalskih seminarjev. Tudi strokovne teme, ki se ukvarjajo z refleksijo prevoda, želijo predstavljati na čim bolj dostopen način, ki poleg prevodnega vključuje tudi širše družbene vidike.

V mednarodnem smislu je za DSKP zelo pomembna prelomnica pristop društva k Evropskem svetu združenj književnih prevajalcev CEATL, ki je bil neformalno ustanovljen konec 80. let, že leta 1991 pa se je vanj vključil DSKP. Danes CEATL povezuje 36 prevajalskih društev iz 29 držav in s tem približno 10.000 književnih prevajalcev. Namen združenja je zbiranje podatkov o delovnih pogojih in gmotnem položaju evropskih književnih prevajalcev, osveščanje javnosti o spoštovanju avtorskih pravic, obenem pa CEATL aktivno spremlja evropsko zakonodajo, iniciative in aktualne teme na področju književnega prevajanja ter na mednarodni ravni zagovarja boljšo obravnavo književnoprevodnega avtorskega dela, kar je izjemnega pomena tudi za slovenske književne prevajalce.

Izzivi za prihodnosti

V zadnjem letu se v DSKP po besedah Tanje Petič soočajo s skokovitim porastom stroškov delovanja. Poleg zvišanih stroškov ogrevanja, administracije, računovodskih in IT-storitev so se povišali stroški na vseh ravneh programskega delovanja - od najema tehnične opreme do honorarjev zunanjih sodelavcev - čeprav na razpisih kljub vsebinski nadgradnji in širitvi dejavnosti že vrsto let prejemajo približno enako finančno podporo. Ob tem Tanja Petrič opozarja da je, ker so stanovska društva izjemnega pomena za razvoj kulturnega sektorja, zelo pomembno, da se ne zadušijo v zagotavljanju sredstev za hladni pogon in ne izčrpavajo aktivnih članov s prekomernim prostovoljnim delom, ker so pogosto že sami v nezavidljivem položaju. Kot je še zapisala, si kljub vse večji profesionalizaciji društvene dejavnosti, ki jo od njih zahtevajo tudi birokratski postopki, in iskanju različnih finančnih virov, ne morejo privoščiti niti ene redne zaposlitve v pisarni.

Poleg tega so v preteklosti že večkrat javno načeli vprašanje pravičnih "vzorčnih avtorskih pogodb", ki bi bile zavezujoče za založnike, zlasti za prejemnike javnih sredstev. Vzorčne pogodbe so po besedah predsednice DSKP v razviti Evropi nekaj povsem običajnega in že usklajene z vsemi deležniki na knjižnem trgu; v tej smeri se razvija tudi varovanje avtorskih pravic na ravni celotne EU. Smisel teh pogodb je varovanje šibkejše strani, tj. avtorja oz. prevajalca, pred dobičkarskimi namerami producenta oz. založbe po prilaščanju materialnih avtorskih pravic. Dodaja, da se zavedajo, da sta za to potrebna argumentirana debata in usklajen dogovor med avtorji oz. prevajalci in založniki.

Seveda pa se na področju jezikovnih poklicev soočajo tudi z uporabo in zlorabo umetne inteligence. V okviru letošnje skupščine CEATL, ki je po dvajsetih letih potekala v Ljubljani, so prvič javno odprli to temo na dogodku v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, na katerem so poskušali razjasniti nekatere dileme in pasti v zvezi z digitalnim jezikoslovjem, strojnim prevajanjem in avtorskimi pravicami na področju književnega prevajanja, ki stopajo vse bolj v ospredje tudi na evropskih in svetovnih platformah.

Nenazadnje se na DSKP ukvarjajo tudi z zagovorništvom prevajalskega poklica, spremljajo in se odzivajo na kulturno-politično dogajanje, problematiko na področju samozaposlenih v kulturi, evropsko in slovensko zakonodajo v zvezi z avtorskimi pravicami in se borijo za pravičnejše honorarje. Predstavniki organov DSKP pogosto sodelujejo v programskih skupinah, ki pripravljajo zakone in predpise o varstvu moralnih in materialnih, avtorskih in socialnih pravic prevajalcev in samozaposlenih v kulturi, saj slednji predstavljajo večji delež članstva, ter si prizadevajo za vidnost književnih prevajalcev in ustrezno vrednotenje književnega prevajanja kot zahtevnega področja besedne umetnosti, je sklenila sogovornica.