Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ANA FRANK, MOJA PRIJATELJICA - KNJIGA SPOMINOV JUDOVSKE PRIJATELJICE ANE FRANK

Avtorica knjige Hannah Pick-Goslar je leta 1933 kot petletna deklica z družino iz nacistične Nemčije pobegnila v Amsterdam, kjer se je kmalu spoprijateljila s prezgodaj dozorelo, neposredno in radoživo deklico Ano Frank. Nekaj let sta neločljivo uživali v brezskrbnih otroških igrah v soseski Rivierenbuurt.

Ko se je junija 1942 nacistična okupacija Evrope zaostrila, so ju ločili. Ana in družina Frank so navidezno izginili brez sledu. Medtem ko je Hannah ugibala o usodi svoje prijateljice in upala, da je na varnem, se je začela odvijati usoda njene družine: ujeli so jih in jih odpeljali v prehodno taborišče Westerbork, od koder so jo z očetom, mlajšo sestro Gabi in starimi starši prepeljali v Bergen-Belsen. V grozljivih pogojih, obkrožena s smrtjo, je Hannah izvedela osupljivo novico o svoji prijateljici. Ano, ki je bila šibka in je s težavo preživela, je na vsak način hotela rešiti, zato je tvegala življenje, da bi ji pomagala. Za prevod knjige je poskrbela Suzana Pečnik.

Hannah Pick-Goslar se je leta 1928 rodila v Berlinu kot najstarejši otrok judovskih staršev Hansa Goslarja in Ruth Judith Klee. Leta 1933 so se Goslarjevi po izvolitvi Adolfa Hitlerja in nacistične stranke preselili v Amsterdam, kjer je obiskovala šolo Montessori in se spoprijateljila z deklico Ano.

V Bergen-Belsnu je Hannah preživela 14 mesecev, preden so taborišče leta 1945 osvobodili. Leta 1947 se je izselila v Palestino pod britanskim mandatom, tik preden je ta postala sodobni Izrael. Tam se je tudi izšolala za medicinsko sestro. Umrla je lani, stara 93 let.

BURJA - IZBOR KOSOVELOVE LIRIČNE PROZE

Burja prinaša izbor večjega dela opusa lirične proze Srečka Kosovela, kot jo je pesnik svetovnega formata zapisal med svojim 18 in 22 letom. Rahločutni izbor besedil se naslanja na Kosovelova Zbrana dela iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (DZS, 1964-1974), so zapisali pri založbi.

Srečko Kosovel, ki velja za enega najpomembnejših avantgardistov, se je rodil v Sežani, kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po realki v Ljubljani in maturi leta 1922 se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti.

V svojem delu je prepletal prvine impresionizma in ekspresionizma. Značilni temi njegovega poznejšega ustvarjanja sta tudi smrt in ljubezen. Po impresionizmu je v ekspresionističnem pesnjenju uveljavljal modernistični moralni, duhovni in socialni aktivizem. Radikalno avantgardne poezije avtorja, ki pred smrtjo 27. maja 1926 ni objavil veliko svojih del, niso izdali niti v posmrtnih zbirkah v letih 1927 in 1931, zato najpomembnejši del njegovega ustvarjanja ni bil širše poznan vse do leta 1967, ko so izšli Integrali.

LJUBEZENSKA MOČ ZEMLJE - NOVO POGAČNIKOVO DELO O MOČI ZEMLJE

S knjigo, podnaslovljeno Budnica prvinski moči človeškega srca, želi avtor "glasno izreči trditev, da smo človeška bitja ob prebujeni moči in lepoti našega srčnega sistema - in ob pomoči ljubezenskih vzgibov Zemlje in njenih elementarnih svetov - sposobni zbrati dovolj navdiha in moči za preobrazbo strašljivih okoliščin, s katerimi je otežena sodobnost", so zapisali pri založbi. Pogačnik se v delu sprašuje, kaj se pravzaprav dogaja z našim domačim planetom in kakšna je pri tem vloga srca, tega neutrudno utripajočega jedra, simbola vsepovezujoče ljubezni.

Marko Pogačnik (1944), ki je leta 1967 diplomiral iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, je bil med drugim ustanovni član gibanja OHO ter v 70. letih med somišljeniki pobudnik komune v primorski vasi Šempas. Sodeloval je tudi pri oblikovanju slovenskega državnega grba.

Že desetletja se ukvarja s krajinsko umetnostjo ter z zdravljenjem Zemlje s pomočjo lastne metode, ki jo je poimenoval litopunktura. Je avtor več knjig, kot so Ljubljanski trikotnik, Elementarna bitja, Ko se boginja vrne ter Zdravljenje zemlje, zdravljenje sebe, ki so bile prevedene v številne jezike. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada.