Dnevi poezije in vina: Poezija na odru, ob mizi ali v steklenici

Organizatorji festivala iz založbe Beletrina, čeprav po dolgih letih prvič z novo umetniško vodjo Kristino Kočan, so pokazali, da se preverjenih konceptov ne spreminja, morda le mestoma posodablja, ali v primeru letošnjega leta, ko bo Slovenija častna gostja na knjižnem sejmu v nemškem Frankfurtu, dopolnjuje z aktivnostmi, ki so lahko v prid predstavitvi slovenske literarne krajine na največji založniški prireditvi na svetu.

Pesmi letošnjih gostov po izboru galicijske kuratorke Yolande Castano, ki je izbrala predvsem pesnike iz tujine, so med drugim zvenele na branjih, ob glasbi, kot v primeru dvorišča madžarske družine Sološi le streljaj od osrednjega festivalskega prizorišča na Vrazovem trgu na Ptuju, ali na sprehodu ob Dravi, za katera sta poskrbela domača pesnika Denis Škofič in David Bedrač.

"Zame je bila to velika čast, da sem lahko izbrala mednarodne goste. Panoramo mednarodne poezije poznam, ker sem tudi vodja niza mednarodnih branj poezije, ki je edino te vrste v Španiji in poteka vsak mesec zadnjih 14 let. To je bila zame velika priložnost, da sem lahko pokazala nekatere najboljše pesnike, ki sem jih lahko srečala in katerih dela resnično cenim," je za STA povedala kuratorka.

"Poskušala sem vključiti raznolikost v vseh pogledih: v jeziku, spolu, generaciji, izvoru, govoru, slogu in seveda v samem literarnem smislu, kjer je bila na prvem mestu kakovost. Na tem festivalu sem sicer prvič, čeprav sem zanj že slišala, tako o njegovi atmosferi kot o bralcih in zlasti o organizaciji. Je veteran med festivali poezije."

S slovensko poezijo in literaturo nasploh se je lahko seznanila že lani, ko je na Slovenskem knjižnem sejmu zastopala špansko poezijo. Danes ocenjuje, da je Slovenija, kljub temu, da gre za majhno državo, svojevrsten model v Evropi.

"Imate več pesniških festivalov, branja poezije, prevajalske delavnice poezije, rezidence za pisatelje. Imate založbe, ki so osredotočene na poezijo, imate kritiko, promovirate avtorje, jim omogočate potovanja, ponujate rezidence in štipendije. Z mojega vidika lahko le zavidam, da je slovenski literarni sistem tako zelo bogat in da združuje različne plasti od mainstreama do undergrounda," je še dodala Castano.

Poezija je bila tudi snov za pogovore, tako med pesniki samimi in njihovimi prevajalci, denimo na prevajalski delavnici slovenske in češke poezije, kot med skupino nemških novinarjev, ki so v času festivala spoznavali državo, založbe in različne avtorje. "Program je bil zelo širok, srečali smo nekaj največjih avtorjev, kot je Drago Jančar, obiskali zanimivo knjigarno VigeVageKnjige v Mariboru, in nekatere založbe. Všeč mi je bilo, ker so nam pokazali celoto," je za STA povedala Tina Schraml iz Bücher Magazin. In dodala: "Raznolikost je res velika in presenetilo me je, da tako majhno število ljudi izda tako veliko knjig."

"Presenetile so tudi predstavitve nekaterih manjših založniških hiš, ki ne ponavljajo običajne napake, da zgolj čakajo na izid knjige, ne da bi razmišljale o tem, kako jih bodo prodale ali kako bodo sprejete, ampak premišljujejo o celotnem procesu: kaj moramo narediti, da bodo bralci želeli brati še eno našo knjigo, ali pa kaj moramo narediti, da bo avtor želel objaviti še eno knjigo pri nas? To se mi je zdelo precej inovativno," pa je ocenil Fridtjof Küchemann iz Frankfurter Allgemaine Zeitung (FAZ).

To je bil drugi obisk nemških novinarjev v Sloveniji pred jesenskim gostovanjem države na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kot je povedal kurator predstavitve Miha Kovač, se je prva skupina mudila v marcu, pommebno vlogo ima tudi sam sejem. Na ta način so pridobili nekatere pomembne medije, kot so poleg FAZ še Die Welt, Die Zeit in program Arte, ter jih v organizirani obliki popeljali na različne konce, jih spoznali z avtorji vseh vrst in založbami ter jim pokazali kulturne znamenitosti.

Kakšen je konkreten izplen teh obiskov, po njegovih besedah ni mogoče natančno izmeriti, glede na izkušnje s prvo skupino pa vsak od novinarjev z obiska pripravi kakšne tri, štiri prispevke. "Tako da dobimo kakšnih 160 zapisov o Sloveniji, ki so zelo različni, od intervjujev z avtorji, ki so seveda za nas najbolj pomembni, do recenzij knjig, krajših predstavitev ali celo kakšnega bolj splošnega zapisa o državi," je povedal Kovač.

Če je bilo v prejšnjih letih tovrstnih zapisov o Sloveniji v nemških medijih manj, s takšnimi obiski pripravljajo nemško kulturno in knjižno javnost na to, da bo država, za Nemčijo "en majhen košček Evrope", oktobra gostja v Frankfurtu. Na ta način po Kovačevih besedah "rešujejo njeno vidnost". Takšnega recepta se poslužujejo zlasti manjše države, med njimi je bila denimo Gruzija.