Osrednja gosta Dnevov poezije in vina o razmerju med osebnim in poetičnim

Kot sta se strinjala, je osebna zgodovina del identitete, a ni nujna za poezijo samo.

Švicarska avtorica Rakusa, ki ima slovenske korenine, njej oče je bil namreč iz okolice Ptuja, je priznala, da ji spomini iz otroštva na čustveni ravni veliko pomenijo, vendar bi težko katero mesto ali državo imenovala za svojo domovino. Njena družina se je večkrat selila, zato je za svoj dom opredelila poezijo.

"Domovina zame obstaja v množini, v povezavi s kraji in ljudmi, ki jih imam rada, ter poezijo in glasbo," je povedala avtorica. V tem pogledu se ji zdi, da je določeno univerzalnost, izraženo skozi poezijo, ujela v svoji avtobiografsko-spominski zbirki Morje modro moje iz leta 2009, ki je prav tako dosegljiva v slovenskem prevodu.

Ob letošnjem festivalu je izšla zbirka njenih pesmi Impressum: Upočasnjena svetloba v prevodu Amalije Maček in v dvojezični obliki. Zagovarja namreč, da ima bralec na ta način lahko pred seboj zvok originala, ki ga poezija s svojim zvenom, ki ga vsebuje, s prevodom izgubi. Prevod je nekaj novega, je prepričana Rakusa, tudi sama prevajalka, ker si jeziki niso podobni. Nekatere pesmi tudi niso prevedljive, ker zaradi svoje oblike v drugem jeziku ne delujejo, hkrati pa je prepričana, da je prevod lahko vse, v določenih primerih celo boljši od izvirnika.

Kot so zapisali pri založbi Beletrina, izbor vključuje pesmi iz njenih dveh najnovejših pesniških zbirk. Povezuje jih motiv svetlobe, ki spremlja melanholijo, stvarjenje, kraje, čase, sanje, želje, obenem pa priklicuje sence, ki se pojavijo v drugi zbirki, kjer tematizira obdobje epidemije in "otrplega srca".

Ališanka se v zbirki Če, ki jo je prevedel Klemen Pisk, norčuje iz sebe ter pogosto sprašuje o ljubezni in smislu pisanja poezije. V pesmih se "odraža njegova avtoironična narava, ki z duhovitimi aforizmi ter dekonstrukcijo jezika in samega sebe razkriva svoj umetniški in razmišljujoči jaz. Pesmi nas spodbujajo k razmišljanju o človekovi eksistenci, času, identiteti in življenjskih paradoksih", so zapisali pri založbi.

Kot je pojasnil v pogovoru, je sprva pisal abstraktno poezijo, ki ni imela opravka z realnim življenjem, z leti pa je ugotovil, da mora govoriti občinstvu in se v tem smislu približevati univerzalnemu. S pisanjem pesmi sicer ustvarja sebe in svoj svet skozi jezik in besede, ki se med seboj povezujejo. "Uspešna pesem se mi zdi tista, ki pove več, kot sem mislil, da bo povedala," je še dodal.

S pogovorom s častnima gostoma se je festival Dnevi poezije in vina približal koncu letošnje izvedbe, v kateri so ponovno gostili avtorje iz različnih držav, Odprto pismo Evropi pa so tokrat zaupali britanskemu pesniku Davidu Harsentu. V njem se je osredotočil na okoljsko problematiko.