Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LIPITSCH - ROMAN O NAMRGODENEM POSEBNEŽU, KI NE ZNA SPLETATI DRUŽABNIH MREŽ

Ano Marwan je slovensko bralstvo spoznalo prek njenega drugega romana Zabubljena, ki ga je napisala v slovenščini. Tokrat pa je na voljo prevod njenega literarnega prvenca v nemščini, roman Lipitsch, za katerega je poskrbela Mojca Kranjc. Izvirni naslov romana Der Kreis des Weberknechts sicer omenja suho južino, pri čemer avtorica pojasni: "Suha južina ne zna plesti mrež, le nit lahko proizvede. Tako tudi glavni (anti)junak ne zna spletati družabnih mrež. Najbrž bi jih rad, a trmasto ljubi svojo nit. Suha južina v slovenskem jeziku vseh teh konotacij nima, zato sem pozdravila prevajalkino odločitev, da poimenuje knjigo po protagonistu, kot se je to počelo včasih, ko se od naslova ni nujno pričakovalo, da bo poveden. Pa saj tudi Lipitsch sam pripada bolj tej pretekli dobi, ki so mu jo približale knjige."

Roman spremlja namrgodenega in mizantropskega gospoda Karla Lipitscha, ki čas najraje preživlja sam ob posedanju na vrtu in pisanju svojih bistroumnih filozofskih zapisov. Največjo srečo vidi v tem, da človek živi sam in ima svoj mir. Nato pa nekega dne spozna sosedo Mathilde in stvari se začnejo odvijati v njemu neljubo smer, saj ga Mathilde vedno bolj zanima in privlači, kar ga razburja in spravlja iz tira. Avtorica je želela v protagonistu "zbrati vse naše drobne zlobice in človeške neprijetnosti, od nečimrnosti preko jezice do lenobe na način, da se vsak hočeš nočeš vedno znova prepozna v njem. Ta rahlo neprijetna identifikacija se mi zdi zabavna...," je med drugim še pojasnila.

Ana Marwan (1980) se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 2005 preselila na Dunaj, kjer je leta 2008 prejela literarno nagrado Schreiben zwischen den Kulturen. Zadnjih šest let se posveča pisanju. Leta 2019 je pri avstrijski založbi Otto Müller Verlag izšel njen pričujoči prvenec Der Kreis des Weberknechts. Sledil je roman Zabubljena. Zanj je prejela nagrado kritiško sito 2022. Za dvojezično knjižico Krota (Wechselkröte) pa je prejela nagrado Ingeborg Bachmann, eno najpomembnejših literarnih nagrad v nemškem prostoru.

ZAKAJ LJUBIMO PSE, JEMO PUJSE IN NOSIMO KRAVE - KNJIGA, KI POJASNI KONCEPT T. I. KARNIZMA

Knjiga ameriške socialne psihologinje in veganske aktivistke, znane predvsem po skovanju izraza karnizem, v delu Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave ponuja zanimiv vpogled v ta koncept. Karnizem je sistem prepričanj, ki nas pogojuje, da jemo ene živali, po drugi strani pa nam niti na misel ne pride, da bi jedli druge. Karnizem je v nasprotju s temeljnimi človeškimi vrednotami, kot sta sočutje in pravičnost. "Zato karnizem uporablja obrambne mehanizme, ki popačijo naše dojemanje in omrtvijo naša čustva, da lahko delujemo v nasprotju z našimi vrednotami, ne da bi se zavedali, kaj v resnici počnemo," so zapisali pri založbi. Delo so prevedli Mateja Prešern, Igor Brbre, Nina Breznik in Nataša Pucelj.

Melanie Joy (1966) je psihologinja, ki je diplomirala na Harvardski univerzi, priznana govornica in avtorica sedmih knjižnih uspešnic. Je avtorica nagrajene knjige Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave: Uvod v karnizem. Je osma dobitnica nagrade ahimsa - ki sta jo prejela tudi Nelson Mandela in Dalajlama - za svoje delo na področju globalnega preprečevanja nasilja. Njene dosežke so predstavile mnoge medijske hiše po vsem svetu, vključno z BBC, ABC Australia, NPR in The New York Times. Poleg tega, da je ustanovna predsednica neprofitne organizacije Beyond Carnism, je izvajala usposabljanja in predavala v več kot 50 državah po svetu.

NAOKOKOLI - IGRO-KNJIGA ZA NAJMLAJŠE

Igro-knjiga Nakokokoli popelje otroka skozi različna okolja ter letne čase. Tako lahko spozna, kaj jeseni raste na polju, kako poskrbeti za zabavo (in varnost ob zabavi) pozimi, kaj skrivajo kraške jame in kaj srednjeveški gradovi. Išče lahko naše junake v različnih situacijah in se skupaj z njimi smeje ob njihovih domislicah, so zapisali v založbi.

Maša Ogrizek (1973), po izobrazbi sociologinja kulture in filozofinja, je od leta 2008 samozaposlena v kulturi. Sprva je delovala kot kritičarka in novinarka, zadnja leta se uveljavlja kot mladinska pisateljica. Za njeno pisanje so značilne besedne igrarije in topel humor, rada eksperimentira tudi pri sami formi. Po njeni knjigi Koko Dajsa v mestu nastaja serija kratkih animiranih filmov) po knjigi Gospa s klobukom pa radijska igra (Radio Slovenija).

Miha Hančič (1986), ki se podpisuje tudi kot miha ha, je avtor stripov in ilustrator. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti z nalogo o avtorskem stripu. Pri Stripburgerju je za zbirko Ta ljudske v stripu, v strip priredil zgodbo Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, ki je bila nagrajena z zlato hruško. Svoje ilustracije je imel razstavljene na 10. bienalu ilustracij. Za tržaško mladinsko revijo Galeb riše stripe o Dejnozaverčkih. Skupaj z Mašo Ogrizek sta ustvarila že svet Kokokrišne in njene tete Kokodajse.