misliNa Kekčevi domačiji v Trenti se bodo spomnili filma Srečno, Kekec!
Trenta, 2. septembra - Na Kekčevi domačiji v Trenti se bodo danes spomnili 60. obletnice nastanka filma Srečno Kekec! režiserja Jožeta Galeta, v katerem so zaigrali Velemir Gjurin kot Kekec, Blanka Kos kot Mojca in Martin Mele v vlogi Rožleta. Pogovor z njimi bo vodil Jure Longyka. Sledil bo glasbeni program z Galom in Severo Gjurin ter Nuško Drašček in Robijem Ivačičem.
Slavnostno obletnico prvega barvnega slovenskega celovečernega filma bodo tako obeležili na Kekčevi domačiji v Trenti - med kočami, kjer je bil sam film tudi sneman. Pogovoru s tremi glavnimi igralci oziroma liki iz filma bo sledil koncert pevcev Gala in Severe Gjurin, ki sta sin in hči "Kekca", z Galovo koncertno zasedbo in simfoniki Cantabile pod taktirko Marjana Grdadolnika.
Repertoar bo obsegal tudi priredbe glasbenih del, ki jih je za film spisal skladatelj Marjan Vodopivec, vključno s Kekčevo pesmijo. Za Kekčevo pesem kot tudi za nekaj drugih pesmi iz filma, denimo Mojčino pesem, je besedilo prispeval pesnik Kajetan Kovič.
Posebna gosta prireditve bosta vokalistka Nuška Drašček in Robi Ivačič na orglicah, piše na spletni strani kekec-60.si, ki je nastala prav ob letošnji obletnici nastanka filma.
Film je nastal leta 1963 po literarni predlogi Josipa Vandota ter za film prirejenem scenariju Ivana Ribiča. Galetov film je bil večinoma sneman v Trenti, Logu pod Mangartom in drugih krajih znotraj občine Bovec, notranje prizore pa so posneli v Ljubljani na Letališki ulici, kjer danes stoji BTC.
V kultnem filmu so poleg omenjenih med drugim zaigrali še Bert Sotlar (oče), Stane Sever (starec) in Ruša Bojc (Pehta), kostumografinja je bila Marlenka Stupica, direktor fotografije Ivan Marinček.
Kekčevo domačijo je leta 1993 v slabem stanju kupil Mitja Lo Duca in jo pozneje obnovil s posluhom do kulturne in stavbne dediščine. Domačijo, ki je nekakšen "spomenik filmu bi lahko poimenovali tudi Kekčev muzej", piše na Facebook strani domačije, ki napoveduje današnje dogajanje z začetkom ob 16. uri.
Kekec je sicer Vandotov mladinski literarni junak, ki se je prvič pojavil v pripovedki Kekec na hudi poti, ki je leta 1918 izhajala kot priloga mladinskega lista Zvonček. Nato je bil glavni junak še dveh Vandotovih pripovedk, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom, ki sta prav tako izhajali v Zvončku leta 1922 in 1924.
Srečno, Kekec!, posnet po planinski pripovedki Kekec na volčji sledi, je drugi film iz Galetove filmske trilogije oziroma filmske franšize o Kekcu in edini v katerem igra Pehta. Poleg njega sta bila posneta še filma: Kekec (1951) in Kekčeve ukane (1968).