V Judovskem kulturnem centru razstava o holokavstu v Ljubljani

Pirc Musar je poudarila, da takšne razstave potrebujemo, saj nas skupaj s še živečimi pričevalci opozarjajo, da se moramo znati soočiti s svojo preteklostjo in se iz nje učiti. "Storjenih napak in grozodejstev nikdar več ne smemo ponoviti. Z vsemi močmi se moramo upreti slehernim dejanjem in besedam, ki bi vodile v izključevanje in sovraštvo," je, kot so sporočili iz njenega urada, dejala predsednica.

"Ta razstava ni razstava o preteklosti. To je razstava o prihodnosti, kakršna bo, če si bomo nehali prizadevati za demokracijo, mir, spoštovanje človekovih pravic in dostojanstvo slehernega posameznika. Za sožitje in ljubeznivost med ljudmi," je poudarila. Izrazila je hvaležnost Judovskemu kulturnemu centru in Mestnemu muzeju Ljubljana, ki sta pripravila razstavo.

Kot so zapisali organizatorji razstave, holokavst ni zaprašena zgodba iz zgodovine, temveč poglavje, ki mora biti del splošnega zavedanja vsakega izobraženega človeka. Razstava temelji na raziskovanju številnih zgodovinarjev in raziskovalcev holokavsta v Sloveniji, predvsem raziskovanju Borisa Hajdinjaka in Roberta Waltla ob postavljanju ljubljanskih spotikavcev, ko so na simbolični način pripeljali ljubljanske žrtve pred njihova družinska vrata, jim vrnili imena in postavili simbolični grob.

Intermedijski umetnik Vuk Ćosić je s projektom Undeleted obudil njihove portrete, s snemanjem njihovih usod s slovenskimi igralci Karin Komljanec, Julijanom Pop Tasićem, Barbaro Vidović, Alešem Kranjcem, Robertom Korošcem, Luko Bokšanom, Niko Korenjak in Timotejem Novakovićem, ob sodelovanju Vinka Möderndorferja, Toni Soprano Meneglejte in Roberta Waltla pa so njihove zgodbe pripravili za razstavo Holokavst v Ljubljani.

Spomnili so, da so pred šestimi leti v Ljubljani in Prekmurju začeli s projektom polaganja spotikavcev in raziskovanjem usod ljubljanskih Judov in judovskih beguncev v času holokavsta, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja in še posebej intenzivno po okupaciji leta 1941 pribežali v Ljubljano.

Spotikavci so umetniški projekt, s katerim se nemški umetnik Gunter Demnig pokloni žrtvam nacionalsocializma s postavitvijo medeninastih kock na pločnikih pred njihovim zadnjim svobodnim naslovom. Projekt sledi evropskim prizadevanjem za ohranjanje zgodovinskega spomina na vse žrtve fašizma v obdobju 1933-1945 oziroma na največji genocid v zgodovini človeštva, holokavst.

V načrtovanem uničenju evropskih judovskih skupnosti je izginila večina v Evropi živečih Judov. Še posebej pa je porazna statistika slovenskih žrtev. Od okoli 1000 Judinj in Judov, kolikor jih je živelo na slovenskih tleh pred vojno, je po maju 1945 ostalo samo dobrih sto, pa še ti so se v letih po vojni večinoma odselili.

Kustos razstave je Blaž Vurnik, za vizualno postavitev sta poskrbela umetnika Miran Mohar in Vadim Fiškin.

Na križevniških klopeh na Križevniški ulici pa bo do konca oktobra na ogled tudi razstava Slovenski Schindlerji - Slovenski pravični med narodi. Slovenci in Slovenke, ki so med 2. svetovno vojno nesebično pomagali Judom, pri tem tvegali svoje življenje in življenje svojcev, so odlikovani pravični med narodi.

Priznanja izdaja posebna komisija Svetovnega dokumentacijskega, raziskovalnega, izobraževalnega in komemorativnega centra holokavsta Jad Vašem, ustanovljenega leta 1963. Za pravičnega je lahko razglašen vsak, ki ni Jud in je pomagal Judom ter tako za dobro delo tvegal tudi življenje.