V Žički kartuziji po uspešnem državnem razpisu nadaljujejo obnovo

Na razpisu so bili izbrani s projektom izvedbe visoko zahtevnih konservatorskih gradbeno-obrtniških del na malem križnem hodniku in opornikih ter sanacije stropa v peninski kleti.

Mali križni hodnik in oporniki na jugozahodni strani gospodarskega poslopja so zaradi dolgotrajnega nevzdrževanja dotrajani. Posledica razraščanja vegetacije na stikih kamnov in na kapi je, da je koreninski sistem po ugotovitvah stroke razrahljal trdnost do te mere, da je na mnogih koncih struktura nekompaktna.

Kot so še ugotovili, na več mestih obstaja tudi nevarnost za obiskovalce, saj so zidovi izgubili svojo trdnost in stabilnost ter jim grozi, da se bodo porušili, zato so jih preko zime pokrili in jih zaščitili pred dodatnim propadanjem.

Stropi peninske kleti pa so razrahljani do te mere, da se začenjajo oboki razpirati. Delno so že podprti, ob pozornem ogledu pa se vidi nadaljnje pokanje stikov med opekami, zato so jih začasno še dodatno podprli z nosilci.

Na občini napovedujejo, da bodo projekt izvedli v dveh fazah, prvo do konca oktobra letos, drugo pa do konca oktobra naslednje leto. Ministrstvo za kulturo bo prispevalo 150.000 evrov, kar predstavlja nekaj manj kot polovico ocenjene vrednosti del in ostalih stroškov projekta, občina pa bo zagotovila ostalih 170.000 evrov.

Na razpisu je bila izvedba del zaupana podjetju Gnom iz Šentvida pri Stični, ki je specializirano za področje varovanja kulturne dediščine in je z deli prve faze obnove na zidovih malega križnega hodnika začel že v začetku tega tedna.

Žička kartuzija je klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila skoraj ničesar glede gradnje niso predpisovala, so stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, terenu pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno obzidje zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skoraj trikotne oblike.

Ena večjih investicij v obnovo kompleksa je bila zaključena pred letom dni, ko so odprli obnovljeno cerkev sv. Janeza Krstnika. Konjiška občina se je gradbene sanacije in stabilizacije zidov cerkve, nato pa izvedbe fiksnega in pomičnega dela strehe ter razgledne točke z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce lotila pred tremi leti.

Skoraj tri milijone evrov vrednega projekta so se lotili, potem ko jim je država v proračunih za leti 2020 in 2021 zagotovila okoli dva milijona evrov, po zaslugi dodatnih sredstev pa so se lotili še četrte faze obnove, v sklopu katere so že sanirali romanske in gotske kamnite elemente, ostanke obokov v cerkveni ladji in Otokarjevi kapeli, delno obnovili arheološke prezentacije ostalin malega križnega hodnika ter položili tlake.

Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer umetnostno-zgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi, a je njegov atelje zanjo prejel mednarodno nagrado piranesi ob koncu 39. piranskih dnevov arhitekture novembra lani.