Maja Malus Azhdari za STA: Dober dokumentarni film je tisti, ki gre s tabo v življenje

Ideja za mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc se je porodila v času Evropske prestolnice kulture (EPK), ki jo je Maribor gostil leta 2012. "EPK je producirala kar nekaj slovenskih dokumentarnih del in postavilo se je vprašanje, kje si bomo ta dela lahko ogledali. Takrat se je pokazalo, da tega prostora ni, zato smo ustanovili revijo slovenskega dokumentarnega filma, ki je stremela predvsem k temu, da bi se revialno predvajali slovenski dokumentarni filmi. Naš začetek torej ni bil spodbujanje tekmovalnosti in podeljevanje nagrad, to se je razvilo šele kasneje, in sicer smo prvo nagrado podelili šele leta 2016. Smo pa vsako leto podelili glavno nagrado festivala, to je dokumentarno ime," je povedala sogovornica.

Omenjena nagrada je namenjena izpostavitvi posameznikov, ki so prispevali k razvoju slovenskega dokumentarnega filma, in jo bodo kljub težavam z izvedbo letošnje edicije festivala podelili tudi letos. So se pa odpovedali nagradi Dokudoc izbrani, ki so jo podeljevali najboljšemu filmu na festivalu po izboru mednarodne žirije. Slednje namreč zaradi finančnih težav letos niso mogli povabiti v Maribor.

Maja Malus Azhdari poudarja, da je Dokudoc edini tovrstni festival dokumentarnega filma v Sloveniji. "Glavno poslanstvo festivala je nastavljanje zrcala produkciji slovenskega dokumentarnega filma, se pravi postavljanje okvira, da si ogledamo, kaj sploh produciramo, v katero smer sploh gremo in na ta način lahko tudi izboljšujemo produkcijo," pravi.

Izpostavila je tudi njihove izobraževalne programe, s katerimi omogočajo posameznikom vstop v svet dokumentarnega filma. "V Sloveniji sicer obstaja festival dokumentarnega filma v Cankarjevem domu, vendar ni odprt za vse producente, se pravi da ni možno prijaviti svojega dela v selekcijo in izbor v program. Obstaja tudi festival slovenskega filma, kjer tudi dokumentarni filmi dobijo priložnost, ampak niso v ospredju, ker tisti festival zajema vse zvrsti filmov," je pojasnila.

Z Dokudoc nadaljujejo tradicijo predstavljanja dokumentarnih filmov v Mariboru, ki je obstajala že v času nekdanje Jugoslavije in se potem nadaljevala s festivalom DokMa. "Vsi ti festivali so bili težek boj za obstoj, zato nenehno opozarjamo na pomembnost decentralizacije filmskega prostora," je dejala.

Težava odvisnosti od javnega financiranja je v tem, da je višina sredstev, ki jih prejemajo na enoletnih razpisih, vsako leto presenečenje. "Lani smo imeli največ podpore; iz Slovenskega filmskega centra smo prejeli 19.000 evrov in iz Mestne občine Maribor 8000 evrov, zato je bilo letos toliko večje presenečenje, ker z obeh naslovov nismo dobili nič," je povedala vodja festivala.

Najprej so poskušali festival rešiti s prodajo festivalskih vrečk in zbiranjem donacij, nato jim je na pomoč priskočil javni zavod Narodni dom Maribor. "Vrečke smo začeli prodajati kot opozorilo, da smo ostali brez financiranja in odziv ljudi je bil neverjeten. Vzpostavili smo tudi možnost donacij in posamezniki so prispevali tudi visoke zneske za izvedbo festivala. Osnovno možnost, da korektno in profesionalno izpeljemo edicijo, pa nam je seveda omogočil Narodni dom. Direktor Vladimir Rukavina je podprl festival že leta 2013, ko je bilo zelo vprašljivo, ali bomo po EPK lahko nadaljevali to zgodbo. Po desetih letih torej znova Narodni dom rešuje nevladne organizacije," je izpostavila.

Kako bo festival deloval v prihodnjih letih, ne zna povedati. "Vsako leto je vprašljivo. A ekipa Dokudoca je vztrajna, trmasta in globoko predana svojemu poslanstvu širiti slovenski dokumentarni film med ljudi, ne pa da se pospravijo v predal," je dejala.

Izvedba festivala v Mariboru je med drugim izziv zato, ker mesto nima mestnega kina. Zato je Dokudoc potekal na različnih prizoriščih in to po besedah Maje Malus Azhdari otežuje vzpostavljanje stalnega občinstva. "Z vzpostavitvijo Kulturne četrti Minoriti se to morda spreminja. Dobrodošlo je tudi dejstvo, da imamo zdaj digitalni projektor in lahko tako občinstvu omogočamo kinematografsko izkušnjo," je povedala.

Dokudoc se vedno začne z odprtim pozivom producentom in avtorjem, da prijavijo svoja dela. Letos so ti prijavili 29 del, v predvajanje na festivalu pa so bila zaradi letošnje okrnjene oblike festivala sprejeta le štiri. Izbor projekcij na festivalu je torej odvisen od prijavljenih filmov na poziv. Tematike, ki jih obravnavajo dokumentarni filmi, so različne in zajemajo od bolj lokalnih do globalnih tem.

Maja Malus Azhdari pojasnjuje, da je v zadnjih letih, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod, vedno več avtoric. V zadnjih letih je dokumentarni film kot žanr tudi pridobil na veljavi, vedno več je nagrad za dokumentarne filme tudi na drugih festivalih.

Ima pa slovenska produkcija dokumentarnih filmov težavo z ločevanjem na televizijski format dokumentarnega filma in na avtorski dokumentarni film. "Festival Dokudoc želi razvijati in usmerjati h kreativnemu dokumentarnemu filmu, se pravi avtorskemu dokumentarnemu filmu. Za takšne izdelke je ponavadi potrebnega veliko časa. Film Duhovnica je na primer nastajal pet let. Gre za veliko odrekanja avtorjev, gre za življenje s protagonisti," je ponazorila.

Dokumentarnega filma se lotevajo tako izkušenejši, že uveljavljeni ustvarjalci, kot novinci v filmskem mediju. "Pri dokumentarnem filmu je pomembna ideja, filmskega jezika se lahko z leti vsak priuči, če le ima možnost dostopa do tega znanja," je še povedala Maja Malus Azhdari, ki prihaja iz društva za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga Mitra.