misliV Novi galeriji v New Yorku oktobra velika razstava Maxa Beckmanna
New York, 17. septembra - V newyorški Novi galeriji načrtujejo veliko razstavo del nemškega umetnika Maxa Beckmanna (1884-1950). Razstava Max Beckmann: formativna leta se bo osredotočila na obdobje med letoma 1915 in 1925 ter na spremembo, ki se je zgodila v Beckmannovem delu v tem ključnem desetletju. Na ogled bo od 5. oktobra do 15. januarja.
Kot piše na spletni strani muzeja, bo razstava združila približno 100 umetnikovih del, mnoga bodo izposojena iz muzejev in zasebnih zbirk v Evropi in ZDA.
V obravnavanem desetletju se je umetnikov slog oddaljil od impresionističnih začetkov in se usmeril k verističnemu slogu nove stvarnosti, ki je opredeljeval njegovo poznejše delo, čeprav se je pozneje od tega izraza distanciral in se raje zavzemal za "transcendentno objektivnost".
Dramatično spremembo v njegovem pristopu je mogoče pripisati njegovi izkušnji v prvi svetovni vojni. Leta 1914 je Beckmann kot prostovoljni bolničar preživel nekaj časa v Vzhodni Prusiji. Izkušnja vojne je nanj močno vplivala, čeprav je bila njegova udeležba kratkotrajna.
Oktobra 1914 je v pismu ženi Minni Beckmann-Tube zapisal: "... moja volja do življenja je trenutno močnejša kot kdaj koli prej, čeprav sem že doživel strašne stvari in z njimi večkrat umrl. A bolj ko človek umira, bolj intenzivno živi. Risal sem, kar človeka varuje pred smrtjo in nevarnostjo." Naslednje leto je služil kot zdravstveni bolničar v Belgiji. Julija 1915 je doživel živčni zlom in bil leta 1917 odpuščen iz vojske.
Preselil se je v Frankfurt, da bi si opomogel, njegovo delo pa se je zaradi vojne spremenilo. Slikarske in romantične kompozicije predvojnih let so zamenjale bolj ostre oblike. Njegova paleta je postala temnejša, uporaba barv pa bolj umirjena. Njegova tematika se je iz zgodovinskega slikarstva razvila v sodobnejše teme, včasih gledane skozi svetopisemsko prizmo.
Septembra 1918 je napisal kratko besedilo z naslovom Ustvarjalni kredo, v katerem je opredelil svoj položaj v aktualnih težkih časih in nakazal, da namerava "biti del vsega trpljenja, ki prihaja". Izrazil pa je tudi ljubezen do človeštva, do "njegove podlosti, banalnosti, dolgočasnosti, poceni zadovoljstva in njegovega tako zelo redkega junaštva".
Razstava bo obravnavala ključne umetnikove teme: portret in avtoportret, religiozno slikarstvo, alegorijo, tihožitja, krajine in družbeno življenje v zgodnji weimarski Nemčiji, še piše na spletni strani muzeja.