Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksander Lorenčič za STA: Naj bo obnova žitnice nova prelomnica za muzej

Kakšni so bili pravzaprav začetki muzeja, ki letos obeležuje 130 let?

Ljubitelji starin v mestu so leta 1893 ustanovili Muzejsko društvo, ki je prve zbirke na ogled postavilo v zgradbi takratne gimnazije, s čimer so vsaj delno omejili odtekanje arheoloških izkopanin v druge muzeje, zlasti v Gradec in na Dunaj. Potem ko je Franc Ferk dve leti pozneje muzeju poklonil obsežno zasebno zbirko, so po njem poimenovali Mestni Ferkov muzej. Ptujska občina je leta 1928 muzej preselila v nekdanji dominikanski samostan, kjer je Viktor Skrabar na novo uredil zbirke in med drugim v delu nekdanje cerkvene ladje postavil rimski lapidarij.

Sedanjo obliko pa je pokrajinski muzej verjetno dobil šele po drugi svetovni vojni?

Po vojni je muzej v upravljanje dobil še grad in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo Herbersteinov. Ime Pokrajinski muzej Ptuj je dobil leta 1963, po vzpostavitvi ormoške enote Ormož pa leta 2009 ime Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. Za nas še ena, a žal negativna prelomnica, je tudi leto 2011, ko je bila arheološka zbirka z lapidarijem iz dominikanskega samostana preseljena v prostore na Muzejskem trgu, ki so zelo dotrajani in tudi zdravju škodljivi, zato se bodo zaposleni na arheološkem oddelku kmalu preselili v primernejše delovne prostore.

Kako je s financiranjem vaših dejavnosti in koliko vas je v muzeju?

Največji financer muzeja je ministrstvo za kulturo, poleg financiranja občin soustanoviteljic pa ustvarimo tudi kar pomemben delež lastnih prihodkov. Trenutno nas je zaposlenih 34, od tega jih 29 financira ministrstvo, dva občini Ormož in Sveti Tomaž, zaposlitev ene kolegice financira ptujska občina, še dve pa financiramo sami. Pomagamo si tudi z javnimi deli in študenti. Ministrstvo seveda financira tudi velik del programa, nenazadnje pa je tudi lastnik gradu.

Pred leti ste imeli nekaj težav zaradi ene od občin, ki ne želi biti več med soustanovitelji.

Žal se je občina Središče ob Dravi, ki je skupaj z Ormožem in Svetim Tomažem dotlej finančno podpirala ormoško izpostavo, leta 2019 odločila, da ne želi več biti med ustanovitelji in je prenehala izpolnjevati pogodbene obveznosti. Zadeva je za zdaj epilog dobila na sodišču, ki je odločilo, da je morala občina poravnati obveznosti za leto 2019, medtem ko ji za ostala leta to ni bilo treba, tako da zdaj manjkajoči del pokrivamo sami. Na žalost si trenutno tam lahko privoščimo le dve sodelavki, kar je seveda premalo za neko resnejše izvajanje muzejske dejavnosti.

Kakšna je današnja vloga muzeja v regiji in državi?

Naš muzej je za ljubljanskim in celjskim tretja najstarejša tovrstna ustanova v državi. Je tudi eden največjih ter najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji s številnimi oddelki, strokovnjaki in s štirimi zbirkami nacionalnega pomena. To so v letu 2020 prenovljena in posodobljena zbirka historičnih glasbil, od letošnjega leta posodobljena zbirka orožja, tapiserije in arheološka zbirka. Najbolje obiskane so zbirke na Ptujskem gradu, ki bi si jih gotovo želeli imeti tudi muzeji in galerije evropskega pomena, saj so pri nas tudi eksponati, ki so redkost v svetovnem merilu.

Glede na vse povedano je verjetno pri vas kar precej obiskovalcev?

Na srečo je obdobje epidemije za nami, saj je takrat obisk drastično padel, smo pa ta čas izkoristili za dodatne možnosti stika z javnostjo. Uredili smo spletno stran, lansko jesen je začel z delovanjem večjezični multimedijski vodnik po muzejskih zbirkah na gradu. Že lani smo imeli znova lep obisk, saj smo našteli okoli 66.000 obiskovalcev, največ seveda na Ptujskem gradu, kjer jih je bilo 43.000 iz kar 76 različnih držav. Trenutni podatki kažejo na to, da bomo letos imeli rekordno leto. Beležimo veliko šolskih skupin, prav tako tujih obiskovalcev.

Na Ptuju se že nekaj let soočate s problematiko razstavnih prostorov za izjemno arheološko zbirko, ki je zdaj skrita očem javnosti. Ministrica Asta Vrečko je maja ob obisku obljubila obnovo grajske žitnice, ki naj bi bila končana do leta 2026. Verjamete, da bo temu res tako?

Upam, da se bodo načrti uresničili in bomo v mestu končno dobili sodoben ogledni arheološki depo z razstaviščem. Ministrstvo za kulturo je namreč projekt vključilo v nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, kjer so roki za črpanje evropskega denarja jasni. Številne aktivnosti tečejo, pripravlja se projektna dokumentacija, kmalu pa naj bi bil objavljen tudi razpis za izbiro projektanta. Medtem smo s podporo mestne občine in Javnih služb Ptuj poskrbeli za odvoz kosovnih odpadkov iz objekta, za nadomestne depojske prostore za predmete v žitnici, ki jih je potrebno preseliti, pa smo se dogovorili s podjetjem Talum iz Kidričevega, ki nam je prijazno odstopilo svoje prostore. To naj bi uredili do oktobra.

Zadnja leta ste večkrat krpali nekatere poškodbe na grajskem kompleksu. Kdaj je pričakovati celovito ureditev?

To je zagotovo ena naših prioritet, tako kar zadeva ureditev objektov in grajskega obzidja kot tudi urejanja krajine, o čemer v mestu govorimo že desetletja. Žal smo se doslej lotevali zgolj krpanja in reševanja najbolj nujnih zadev, kot je sanacija streh ali oken. Veseli nas, da nas ministrstvo pri tem podpira in v kratkem naj bi stekla tudi sanacija plazu pod južno grajsko potezo, ki je spolzel nedavno, predvidena je tudi nadaljnja sanacija južnega grajskega obzidja, ki je v zelo slabem stanju.

Ste že dočakali idejno celostno zasnovo krajinske arhitekture grajskega parka?

Ta dokument je že izdelan, podrobneje pa ga bomo predstavili 18. oktobra, ko imamo v sklopu dogodkov ob 130-letnici muzeja na gradu posvet z naslovom Dediščina Muzejskega društva Ptuj - včeraj, danes, jutri. Kot vem, so dokument že prejeli tudi na ministrstvu, oddane so bile tudi že določene smernice, kar zadeva pristop in ureditev grajskih brežin.