Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NIČVREDNICA - ROMAN NA TABUIZIRANO TEMO STARANJA

Protagonistka romana je 83-letna Ludmila, ki po odpustu iz bolnišnice nima več kam, stanovanje je bilo prodano, v domu so jo zaradi dolgov postavili na cesto. Svojo stisko začasno reši tako, da se skrivoma naseli kar v bolnišnici - blodnjavi hodniki, polni vase pogreznjenih ljudi in preobremenjenih zaposlenih, postanejo njeno začasno varno pribežališče. Njena stiska pritegne pogled, a način, kako - in zakaj - ji kdo skuša pomagati, razkrije še večjo bedo in praznino. Avtorica v romanu izpostavlja tabuizirano temo staranja in odvečnosti človeškega življenja. Obenem anomalije sodobne družbe - starizem, politične igre moči in zlorabe položaja, prekarno delo - razgalja tudi skozi življenjske zgodbe ljudi, ki so z Ludmilo tako ali drugače povezani. Za prevod je poskrbela Diana Pungeršič.

Jana Juranova (1957) je slovaška pisateljica, dramatičarka, prevajalka, publicistka, urednica in založnica. Od prvenca, kratkoprozne zbirke Menažerija (1993), je izdala še osem proznih del. Ničvrednica je avtoričino prvo v slovenščino prevedeno delo. Je tudi avtorica več gledaliških iger, ki so redno na repertoarju slovaških gledališč. Napisala je več del za otroke, prevaja leposlovje in strokovno literaturo.

POLETJE NA JEZERU ČIČE - MLADINSKI ROMAN NA TEMO MEDOSEBNIH ODNOSOV, PA TUDI SKRIVNOSTI JEZERA

V ospredju mladinskega romana je deklica Lucija, katere poletje ni polno nepozabnih doživetij. Dolge dneve preživlja v novozgrajeni hiši ob jezeru Čiče, kamor so se nedavno preselili. Njena mama je po sili razmer sprejela sezonsko delo sobarice v Poreču, njen oče dela v oddaljenem Münchnu, z bratom Jankom pa sta prepuščena "tiranski" babici, ki jima ves čas ukazuje. Še dobro, da jo kdaj obišče prijateljica Petra in da je v bližini vsaj lokalno jezero, kjer se da ohladiti, ko postane vročina neznosna. Vendar jezero v sebi skriva mnoge nevarnosti... Kot so zapisali pri založbi, je Poletje na jezeru Čiče "nagrajeni hrvaški roman o preživljanju dni ob jezeru, tesnih družinskih vezeh, prvi ljubezni in tudi neznosni bolečini."

Jasminka Tihi-Stepanić se v svojih romanih ukvarja s sodobnimi temami in problemi, ki vznemirjajo mlade in tiste, ki se ukvarjajo z mladimi. To je pisateljičin prvi v slovenščino preveden roman. Za prevod je poskrbel Damijan Šinigoj.

MOJE BRALNE PUSTOLOVŠČINE - OTROKOM PRIJAZEN, ODRASLIM UPORABEN DNEVNIK BELEŽENJA BRANJA

Knjiga Moje bralne pustolovščine: Bralni zabavnik je navdihujoč in otrokom prijazen dnevnik za beleženje knjig, ki so jih prebrali, trenutkov, čustev, občutkov in misli, ki so se jim porodile ob prebiranju zgodb in spoznavanju knjižnih junakov. Obenem je knjiga lahko tudi pripomoček staršem in učiteljem za krepitev ljubezni do branja in spodbujanje družinskega branja, ki daje otrokom osnovo za razvoj znanja, ustvarjalnosti, empatije in socialnih veščin. Namenjen je otrokom med četrtim in osmim letom in vključuje številne iztočnice za pogovor o prebranem, ki ga starši opravijo skupaj s svojimi otroki. Knjiga bo, kot so prepričani pri Škrateljcu, "dragocena pomoč staršem, vzgojiteljem, da otroke popeljejo na nove in nove bralne pustolovščine".

Knjiga je knjižni prvenec obeh avtoric. Marjeta Lavrič je sicer že vrsto let prisotna v slovenskem kulturnem prostoru, med drugim je poslovna direktorica Španskih borcev in Zavoda En-Knap, je pa tudi predsednica strokovne komisije za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in humanistike na Javni agenciji za knjigo RS.

Neja Engelsberger je oblikovalka in ilustratorka. Bila je članica umetniškega kolektiva Komposter, med drugim pa je ilustrirala tudi knjige Mihe Šaleharja.