Slovenska predstavitev na frankfurtskem sejmu začetek in ne konec poti

Uvodoma so se sodelujoči strinjali, da je letošnja predstavitev Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu največja predstavitev Slovenije na področju kulture v tujini do zdaj.

Pisatelj in urednik Andrej Blatnik je ob tem dodal, da se mu zdi, da to ves čas ponavljajo "tisti, ki so v zadevo bolj posvečeni, da ostali pa nekako tega niso vzeli tako resno".

Prevajalka iz nemščine in soustanoviteljica festivala Pranger Urška P. Černe je opozorila, da Slovenija doslej na Frankfurtskem knjižnem sejmu ni bila relevantna niti kot geografska niti kot državna in kulturna entiteta. Kako bo letos, pa morda že malo nakazuje podatek, da je 67 založb v zadnjem letu sprejelo v svoje programe slovenske avtorice in avtorje.

Sokurator programa predstavitve Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu Miha Kovač, ki je, kot je povedal, sejem doslej obiskal že 33 krat, pa je menil, da je od njegovega prvega obiska do danes Slovenija naredila izjemen napredek. Verjame tudi, da lahko v naslednjih na letih naredi še bistveno več.

Poudaril je, da je Frankfurtski knjižni sejem profesionalni knjižni sejem, ki se sicer zadnjih nekaj let za konec tedna odpira v nekakšen knjižni festival, in ne literarni dogodek ter da je na sejmu v ospredju sklepanje poslov. Del sejma so seveda tudi različni literarni dogodki, ki se v času sejma dogajajo po mestu in ob koncu sejma na samem sejmu. A dogodki so v nemščini, obiskovalce sejma pa zanima tekoča knjižna produkcija. Zato vse države častne gostje na sejem predstavijo knjige, ki so v zadnjih dveh letih izšle v nemščini.

Izziv, ki ga sam vidi, je kako za slovenski prostor najti neko knjižno identiteto, ki bi omogočila prodajo pravic v tujino. Slovenci gremo po njegovih besedah na sejem "z res solidno knjižno postavo", saj se na tem področju sistematično dela že 15 let. Podporni mehanizmi so v tem času ne le delovali, ampak so se tudi razvijali. "Moja teza je, da če bomo s tem znali nadaljevati in če bomo to še naprej nadgradili, bomo v desetih letih še bistveno boljši, kot smo zdaj," je povedal Kovač.

Tudi Blatnik je menil, da so naše številke "postale zelo impresivne". Meni, da so prevodi točka, od katere slovenska književnost lahko ustvarja rezultate v naslednjih letih. "To pa bo pa seveda mogoče, če bomo obdržali vse te podporne mehanizme. Brez tega v današnjem svetu, vsaj kar se tiče kakovostne književnosti, ne gre," je poudaril.

V osredju slovenske predstavitve v Frankfurtu bo tudi poezija. Ta je sicer po Kovačevih besedah objektivno gledano "žanr, ki je v Frankfurtu sicer prisoten, a je zelo marginalen". Poleg tega je Slovenija majhna država. In iz tega je bilo treba po njegovih besedah narediti veliko zgodbo. Kot odlično je izpostavil dvojezično antologijo slovenske poezije Mein Nachbar auf der Wolke. Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Moj sosed na oblaku. Slovenska lirika 20. in 21. stoletja), ki je izšla pri založbi Carl Hanser iz Münchna, za katero meni, da bo za seboj potegnila vrsto drugih izdaj.

Na drugi strani je najbolj brani in prevajani slovenski avtor filozof, oboje pa druži, da gre za zahtevno branje. Zato so pripravili manifest o branju na višji ravni, ki so ga podpisale ugledne organizacije s področja literature in ki bo objavljen 10. oktobra ter bo kot neka najava slovenskega gostovanja, je poudaril Kovač.

Blatnik je dodal, da bo slovenska predstavitev v Frankfurtu res drugačna od drugih v preteklosti. Med drugim imamo tudi zelo veliko otroške literature, pa tudi filozofija in teorija založništva nista bila pri nobeni častni gostji toliko zastopana.

Kot je še povedal Kovač, je slovenska ekipa pri pripravi programa nadgradila koncept, ki so ga deloma razvili Gruzijci in Norvežani - to je, da je svoje avtorje postaviš v dialog s svetom. To so naredili na način, da bodo večino dogodkov moderirali nemški novinarji, direktorji literarnih hiš in pisatelji.

In glede pričakovanj po gostovanju? Kot pravi Kovač, so slovenski avtorji definitivno že bistveno bolj prisotni v nemškem prostoru, kot so bili prej, sedaj je torej ključna ohranitev podpornih mehanizmov. Druga stvar je, da se morajo in slovenski avtorji in založniki naučiti komunikacije na mednarodnem odru. In tretja, da je posel z avtorskimi pravicami posel z zvezami in poznanstvi, kjer je potrebnega veliko socialnega kapitala.