Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar: Poskušamo ustvarjati čarovnijo

Priprave na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu (FKS) so skorajda v ciljni ravnini, a pot do nje ni bila enostavna. Kako ste zadovoljni s pripravami in kakšni so vaši občutki, glede na to, da so bile tudi temačne napovedi, da bo Slovenija vse skupaj odpovedala, da bodo drugi odpovedali.

Odpovedati nam niso mogli zaradi vsebine pogodbe, toda dejstvo je, da so o tem res razmišljali, ker niso bili zadovoljni s potekom priprav. A vsi smo vztrajali in po zastoju v preteklem letu v tem letu premaknili vse skupaj zelo naprej. Nekatere stvari so nemoteno tekle ves čas; podpore prevodom, različna izobraževanja, študijski obiski in mreženja v tujini. Zaradi tega imamo dober izplen prevodov, ki je res velik in nanj smo lahko ponosni. Slovenske knjige so izšle pri kakovostnih založbah, ki skrbijo za vidnost svojih avtorjev, za njihovo odmevnost, za prisotnost v medijih, tako da imajo naši avtorji zlasti v Nemčiji in Avstriji že vse leto veliko dogodkov. To ne pomeni nujno, da morajo biti te založbe velike, ampak da cenijo avtorja in svoj vložek. V zadnjem letu nam je uspelo zelo dvigniti vidnost v medijih, seveda s poudarkom na nemških.

Pri sejmu v Frankfurtu verjetno ne gre zgolj za vidnost slovenske literature in kulture?

Gre za vidnost Slovenije kot celote. V tem primeru smo odlično sodelovali s Slovensko turistično organizacijo. Med drugim smo za Frankfurt v času sejma pripravili plakatno akcijo za promocijo lepot Slovenije na več kot 75 lokacijah, skupaj z logotipom slovenskega gostovanja in citati slovenskih avtorjev. Verjamem, da je to, da je Slovenija letošnja častna gostja v Frankfurtu, neponovljivo in zato moramo izkoristiti vse mogoče kanale. Hkrati moramo biti pozorni, da so stroški racionalni, zato je sodelovanje izjemnega pomena. Tudi z uradom vlade za komuniciranje smo pripravili že tri številke revije Sinfo, ki so posvečene FKS in knjigam.

Tukaj je tudi sodelovanje z ministrstvom za kulturo ter pri različnih razstavah tudi sodelovanje slovenskimi javnimi zavodi in nemškimi ustanovami, kar ni samoumevno. Omeniti velja res dobro usklajevanje med kuratorjema gostovanja, Miho Kovačem in Matthiasom Göritzem, in programsko svetovalko Amalijo Maček. Zadnja dva res dobro poznata nemški trg, kar nam je odprlo vrata v določene nemške literarne hiše, kamor do sedaj nismo imeli vstopa, Miha Kovač pa pozna mednarodne založnike in strokovnjake s področja založništva. Osebni stik je izjemnega pomena. Da ljudje, ki delamo na projektu, poznamo literaturo, knjige in da poznamo slovenske avtorje. Velikokrat je slišati, da je majhnost Slovenije naša slabost, mi smo jo izkoristili kot prednost.

Obiskovalce sejma bodo vabili številni dogodki in tudi slovenski paviljon.

Organizacija vseh dogodkov na sejmu, ki se vrstijo na zelo različnih lokacijah, ni preprosta. Zgolj v slovenskem paviljonu bosta dva odra, za 120 in 60 ljudi, eden poimenovan po Srečku Kosovelu, drugi po Maruši Krese, kjer bo ves čas potekal program. Paviljon mora imeti v sebi dušo, da si želiš v njem ostati, in mora nuditi prostor, kjer se lahko usedeš in vzameš knjige v roke. S posebnimi sedežnimi garniturami, ki smo jih poimenovali kanjon, ker spominjajo na strugo Soče, želimo obiskovalce povabiti, da se sprostijo in v paviljonu preživijo nekaj časa. V ozadju bo dišal rožmarin, saj vedno pravim, da morajo stvari vplivati na čim več čutov.

Treba je tudi vedeti, da je sejem prva dva dni in pol odprt samo za strokovno javnost, je torej poslovno naravnan. Založniki, uredniki tekajo od enega sestanka na drugega, vsem se strašno mudi. Da pritegneš njihovo pozornost, jim moraš ponuditi tematike, ki jih bodo zanimale, kar ni preprosto. Če bi v paviljonu v dnevih, ki so namenjeni strokovni javnosti, imeli le slovenske avtorje, bi to lahko bilo zelo, zelo žalostno. Tega ne želimo narediti ne sami sebi ne avtorjem. V dneh, ko je sejem odprt za laično občinstvo, bodo avtorji na odrih prisotni ves čas.

Oder bo tudi na slovenski nacionalni stojnici, kjer bodo dogodki vse dni in tudi tukaj moramo pritegniti občinstvo. Tu so še drugi odri sejmišča, na katerih bodo prisotni slovenski govorci. Program poteka tudi v mestu, kjer pa so zanimivi samo avtorji in različni govorci, ki imajo nove knjige v nemščini. Kombiniramo jih z uveljavljenimi mednarodnimi ali nemškimi moderatorji. Lokacij v mestu, kjer bodo nastopali slovenski avtorji, je več kot 20.

Ob tem tako sejem kot upravljavci posameznih drugih lokacij postavljajo svoje pogoje, ki jih moraš upoštevati, za določene avtorje so pripravljeni odpreti vrata, za druge ne. Iščemo in poskušamo ustvarjati čarovnijo, da bi z vseh dogodkov nastalo nekaj dobrega. Projekt delamo, da bodo slovenski avtorji pridobili vidnost, uveljavljenost, da bi slovenske založbe in avtorji v prihodnjih letih lažje prodajali svoje pravice v tujino, da bi bil finančni izplen boljši ter da bi od zdajšnjega vložka v prihodnjih letih pridobili čim več.

Ste se pri pripravi na častno gostovanje zgledovali tudi po kakšni državi, ki je bila uspešna častna gostja?

Seveda. Že ob začetku projekta leta 2016 smo se zelo dobro poučili, kaj je bilo do takrat narejeno in marsikaj prevzeli od drugih ter začinili na svoj način. Študijska potovanja novinarjev in urednikov, mreženja med založniki, to so formati, ki so jih bolj ali manj uspešno imele vse države. Nam se je zdelo pomembno, da naš program komunicira s sejemskim občinstvom. Ta program prvotno ni namenjen slovenskemu občinstvu v Sloveniji.

Marsikoga od avtorjev, ki imajo ta hip morda v Sloveniji uspešnice, v Frankfurtu ne bo, ker v mednarodnem prostoru še ni prisoten. Gradimo lahko na tem, kar je mednarodno občinstvo sprejelo do zdaj. Nimamo namreč svetovnih literarnih zvezd, ki bi pritegnile neskončno veliko občinstvo.

Zavedamo se, da od knjižnih avtorjev najbolj pritegne Slavoj Žižek. V Frankfurtu bomo organizirali pogovor ljubljanske filozofske šole na Goethejevi univerzi, tamkajšnja dvorana sprejme 800 ljudi. Tam bodo prisotni tudi Mladen Dolar in Alenka Zupančič in nekateri nemški filozofi. Verjamemo, da se bo dvorana z lahkoto napolnila.

Hkrati bo Žižek prisoten tudi na dogodkih na sejmu. Mi nismo ustvarili njegove slave, jo pa poskušamo uporabiti, da povečamo vidnost drugih avtorjev. Imamo veliko avtorjev, ki niso tako vidni, pa so res kakovostni in želimo, da bi jih lahko dobro predstavili in da bi tudi oni dobili pozornost. Ko me kdo vpraša, kateri je moj najbolj priljubljeni dogodek ali kaj je treba izpostavljati, je to zame najhujša naloga. Zame je čisto vsak od dogodkov poseben in enako pomemben, pomembno je le, da ga zaznajo ustrezni naslovniki.

Ko pogledam program, me ne skrbi. Zaenkrat me skrbi logistika. Zelo dolgo so me skrbele finance. Ves program je bil delan v želji, da bi bili dogodki zanimivi za občinstvo, da bi bili dobro obiskani, da ne bi bili sami sebi namen. Res si želim, da avtorji na odru uživajo, to se mi zdi najpomembneje, ker je projekt zaradi njih in slovenskih založb. In da bodo ljudje, ko bodo v knjigarni zagledali knjigo slovenskega avtorja, znali to povezati s Slovenijo, jo morda tudi obiskali.

Kaj pa sama finančna slika, koliko je Slovenijo stalo častno gostovanje v Frankfurtu in kje so bili viri financiranja?

Iz evropskih kohezijskih skladov imamo zaenkrat potrjene štiri milijone in pol. Zaradi res te izjemne inflacije smo v vmesnem času zaprosili še za dodatna sredstva, za 10-odstotno povišanje. Zdaj smo v zadnji fazi pridobivanja dodatnih sredstev. Hkrati imamo še integralna sredstva z ministrstva za kulturo, ki znašajo približno dva milijona. Videti je, da bo sredstev sedaj dovolj, kar je velik kamen, ki se mi je odvalil od srca.

V osnovnem projektu je bilo zares predvidenih mnogo premalo sredstev za paviljon in zato sem zelo hvaležna ministrstvu za kulturo, da smo skupaj iskali vire financiranja. Ko se je projekt zastavljal, nihče ni vedel, kakšne bodo današnje razmere, nihče ni mogel napovedati vojne v Ukrajini in pandemije covida-19, zaradi česar je bil projekt za leto dni preložen. To vse zelo vpliva na finančno sliko. Določen vpliv pa imajo tudi nedavne poplave.

Del financiranja je zagotovilo tudi ministrstvo za gospodarstvo prek Slovenske turistične organizacije. Pomembno vlogo igrata tudi Skica Berlin in Skica Dunaj, ki vseskozi skrbita za uveljavitev slovenske kulture in sta tudi pri projektu Frankfurt izjemno aktivni. Hkrati pa je v zadnjem obdobju veliko dela padlo tudi na slovensko veleposlaništvo v Berlinu. Ko sodelujemo, smo lahko res uspešni.

Kako bodo izkušnje iz Frankfurta pomagale častnemu gostovanju Slovenije v Bologni prihodnje leto in kako tukaj kaže financiranju

Za financiranje Bologne smo v letošnjem letu dobili del sredstev in pričakujem, da bomo drugi del dobili naslednje leto. Priznam, zaenkrat se s tem projektom ukvarjamo manj, kot bi se morali, ampak enostavno ne gre vse hkrati. Je pa res, da je marsikaj, kar delamo zdaj, lahko uporabno tudi v Bologni, saj se stvari povezujejo. Kar tretjina avtorjev, ki bodo sodelovali na sejmu v Frankfurtu, piše tudi otroško in mladinsko literaturo.

Toda Bologna je zelo drugačen sejem. Na njem je veliko manj možnosti za dogodke, tudi sama zahtevnost izvedbe je manjša, hkrati pa ni nič manj pomemben. Želim si, da bomo tudi Bologno dobro izpeljali. Meni osebno je Bologna še ljubša, ker že vse življenje delam z otroško in mladinsko literaturo. In pri častnem gostovanju Slovenije v Bologni sem prisotna že od samega začetka.