Na hitro prelistano 7.10.2023 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 7. oktobra - V sozaložništvu Buče, Mariborske knjižnice in revije Otrok in knjiga je izšla monografija Tatjane Pregl Kobe z naslovom Slovenska knjižna ilustracija 1, pri KUD Sodobnost International pa slikanica Aksinje Kermauner in Janje Plazar Kamnožerji. Pri založbi Miš so izdali mladinski roman avstralskega avtorja Morrisa Gleitzmana z naslovom Vedno.

Ljubljana. Slikanica Kamnožerji avtorice Aksinje Kermauner. Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica Kamnožerji avtorice Aksinje Kermauner.
Foto: STA

Ljubljana. Mladinski roman Vedno avtorja Morrisa Gleitzmana. Foto: STA

Ljubljana.
Mladinski roman Vedno avtorja Morrisa Gleitzmana.
Foto: STA

Ljubljana. Pregled dela 12 slovenskih ilustratork in ilustratork z naslovom Slovenska Knjižna ilustracija 1 avtorice Tatjane Pregl Kobe. Foto: STA

Ljubljana.
Pregled dela 12 slovenskih ilustratork in ilustratork z naslovom Slovenska Knjižna ilustracija 1 avtorice Tatjane Pregl Kobe.
Foto: STA

SLOVENSKA KNJIŽNA ILUSTRACIJA 1 - PREGLED DELA 12 SLOVENSKIH ILUSTRATORK IN ILUSTRATORJEV

Prvi del monografije Slovenska knjižna ilustracija prinaša 12 opusov slovenskih knjižnih ilustratork in ilustratorjev: Rika Debenjaka, Danijela Demšarja, Andreja Brumna Čopa, Melite Vovk, Dušana Muca, Maje Lubi, Ančke Gošnik Godec, Ane Zavadlav, Marte Bartolj, Lile Prap, Marije Lucije Stupica in Hane Stupica.

Vloga knjižne ilustracije je pojasniti, obrazložiti in razvozlati zgodbo, pesem ali drugačno pisno informacijo, jo opremiti z vizualno predstavitvijo nečesa, kar je opisano v literarni ali poljudnoznanstveni predlogi. Če se ilustrator pretesno drži besedila, ilustraciji manjka življenja. Če si pri interpretaciji jemlje preveč svobode, lahko literarno predlogo preglasi. Bistveno je, da najde pravo sozvočje med besedo in podobo, naredi verodostojno in v okviru besedila zvesto, a vendar sočno in živo upodobitev, piše v opisu knjige na spletni strani Buče.

Tatjana Pregl Kobe je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pesnica, pisateljica in esejistka. Med njena strokovno najpomembnejša dela sodi knjiga Slovenska knjižna ilustracija (1979/80), razvoj ilustracije v svetu pa je obravnavala v knjigi Upodobljene besede (1998). Leta 1980 je bila kustosinja še danes nepresežene razstave z več kot 1000 originalnimi ilustracijami v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Bila je članica več mednarodnih žirij za ilustracijo in predsednica žirije 14. slovenskega bienala ilustracije. Med drugim je članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga.

KAMNOŽERJI - SLIKANICA O MALIH DOMIŠLJIJSKIH BITJIH

Protagonisti slikanice, primerne za otroke, starejše od devetih let, so kamnožerji, "ki jih uvrščamo v rod petrofagov. Njihova skupna značilnost je, da jedo kamenje, so izjemno plašni in težko opazni. Kljub temu da je proučevanje kamnožerjev in njihovih življenjskih navad izredno zahtevno, je marljivi in požrtvovalni ekipi strokovnjakov v več kot 50 letih uspelo zbrati toliko verodostojnih podatkov, da smo lahko objavili knjigo, ki jo držite v rokah. Podajte se v svet čudovitih bitij, odprite oči in našpičite ušesa - morda boste v svoji bližini opazili kakšnega kamnožerja", piše v opisu vsebine slikanice z domišljijsko vsebino. Ilustracije so delo Galine Miklinove.

Aksinja Kermauner je profesorica slovenščine, likovne umetnosti, tiflopedagoginja, pisateljica in pesnica. Leta 2010 je doktorirala iz specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Izdala je okoli 40 leposlovnih knjig za otroke, mladino in odrasle, več člankov in tri monografije s področja oseb s posebnimi potrebami.

Janja Plazar je doktorica biologije in predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

VEDNO - MLADINSKI ROMAN ZA OSNOVNOŠOLCE S PREDZGODBO FELIXOVIH DOGODIVŠČIN

Vedno je težko pričakovano zadnje potovanje iz zgodbe o Felixu, ki jo avtor pripoveduje v šestih knjigah (Nekoč, Potem, Tedaj, Kmalu, Morda, Zdaj). Petnajst let pred to zgodbo je Felix zaživel v knjigi Nekoč, ki je tudi dala ime zbirki. Od tedaj je Felix preživel mnoga nepozabna potovanja. Z ganljivimi aktualnimi podzgodbami današnjega časa, avtor tudi v tej knjigi današnjim mladim približa grozoto vojne in vzpona rasizma.

Proti koncu svojega življenja se Felix znajde tam, kjer je začel - v domu za starostnike, kjer skrbijo zanj, in ki ga spominja na sirotišnico, v kateri je živel v svoji mladosti. Ni srečen. Že res, da je njegovo telo staro 87 let, a njegov um je še vedno mladosten. Ko izve, da je njegov mladostni prijatelj v nevarnosti, Felix ne okleva, vsebino knjige, ki jo je prevedel Dušan Ogrizek, povzeli pri založbi.

Morris Gleitzman se je rodil leta 1953 v Sleafordu v Angliji, potem pa se je njegova družina leta 1969 preselila v Avstralijo. Selitev je zanj pomenila tako velik kulturni šok, da več leto dni v roke ni prijel nobene knjige. Pozneje se je vpisal na tečaj kreativnega pisanja, danes pa velja za enega najuspešnejših avstralskih pisateljev. Diplomiral je na Canberra College of Advanced Education in kariero kot pisatelj začel s pisanjem scenarijev. Njegov humorni način pisanja privlači tako mlade kot tudi starejše. Prejel je več nagrad, njegova dela so bila prevedena v številne jezike.