Ljubljanski manifest: Branje na višji ravni uri kritično refleksijo

Za STA sta več o dokumentu povedala dva od njegovih avtorjev, profesorica v Stavangerju na Norveškem Anne Mangen in Miha Kovač, ki je tudi sokurator slovenske predstavitve v Frankfurtu. Večstranski dokument podpisujeta še Andre Schüller-Zwierlein in Adriaan van der Weel. Objavljen je na povezavi sta.si/qsD3AQ.

O upadu bralnih sposobnosti govorijo tudi mednarodne študije

Kot je povedala Anne Mangen, je ponovna usmeritev - če že ne vrnitev - k tiskanim knjigam nujno potrebna, saj bralne sposobnosti otrok in mladostnikov padajo, kar izhaja tudi iz mednarodnih raziskav, kot sta PIRLS in PISA. Po njenem mnenju je ključnega pomena za vsako zdravo družbo in posameznike, ki v njej sodelujejo, da imajo dobre bralne sposobnosti.

Po njenih besedah je namreč že dlje časa znano, da je branje dolgih, linearnih besedil, pogosto v obliki knjig, tisto, ki zagotavlja najboljše usposabljanje za razvoj dobrih bralnih spretnosti, ki so bistvenega pomena za učenje.

"Branje knjig oziroma daljših besedil ponuja sposobnost za osredotočenost in trajno pozornost, uri naše mišljenje, kritično refleksijo in nas pripravlja na udeležbo v demokraciji na načine, kot jih ne počne noben drug medij," je povedala soavtorica manifesta.

Branje knjig podlaga za uporabo tehnologije na produktiven način

Po Kovačevih besedah je eden od poudarkov manifesta v tem, da zaslonski mediji in umetna inteligenca ponujajo neizmerne možnosti pri kreiranju takih ali drugačnih vsebin, pri komuniciranju, pri pisanju besedil in raziskovanju, a "nazadnje še zmeraj šteje tisto, kar imamo ljudje v glavah". Sam vse te naprave in pripomočke razume kot "neke ene vrste ojačevalce našega uma".

"Če je naš um plitev in prazen, potem vse te naprave okrepijo zgolj to praznino. Ključno pri branju je, da z njim poglabljamo in širimo besedišče, da usvajamo kompleksne stavčne strukture, logična pravila in se učimo misliti. Zato verjamem, da nekdo, ki ima svoj um natreniran z branjem knjig, lahko vse te čudovite sodobne tehnološke izume uporablja na bolj produktiven način. To je eno od glavnih sporočil manifesta. Še eno sporočilo je tudi, da je knjižno branje neke vrste trening za kritično in analitično mišljenje, demokracije pa ni brez ljudi, ki znajo kritično in analitično misliti," je menil Kovač.

Bistvo kritičnega mišljenja je po njegovem mnenju v tem, da znamo ovrednotiti vire, preveriti logične povezave v izjavah in trditvah, uporabljati logiko in nato sklepati. "Tisti, ki stojimo za manifestom, verjamemo, da vsega tega ni brez branja na višji ravni."

Branje knjig tudi podlaga za vživljanje v različne perspektive

Tudi Anne Mangen poudarja, da je branje zahtevnih besedil tesno povezano z razmišljanjem, kontemplacijo, pridobivanjem zapletenih informacij in zmožnostjo sledenja argumentov. V primeru branja literature se ji to zdi tudi način za spoznavanje sočloveka, razvijanje empatije in za vživljanje v različne perspektive. Zdi se ji tudi način lajšanja stresa oziroma način, kako se zoperstaviti hitremu vsakdanjemu življenju in kako uriti sposobnost za upiranje motilcem pozornosti.

"Obstajajo podobnosti med dolgotrajnim branjem in drugimi načini negovanja vaše prisotnosti, kot sta čuječnost in meditacija," je omenila soavtorica dokumenta in dodala, da bi bilo potrebno vlagati v daljše branje knjig v šolah ter poskrbeti, da ima vsak otrok dostop do bogatega knjižnega izbora.

"Manifest jasno pravi, da se zaradi tega postopno izgublja sposobnost strateškega in analitičnega razmišljanja in da je to eden od razlogov, da družba tone v vse globljo kulturno, politično in vojaško krizo," je dodala sogovornica.

Za ponovno uvedbo zahtevnih besedil v univerzitetno izobraževanje

Kovač se strinja s tezo ameriškega političnega analitika Adama Garfinkla, da je od razlogov za ameriške spodrsljaje v zunanji politiki ta, da se ameriške politične elite na ameriških univerzah ne šolajo več ob kompleksnih in zahtevnih knjigah. Po njegovem mnenju je namreč svet poln zahtevnih in kompleksnih problemov, ki jih lahko razumemo le, če beremo kompleksne in zahtevne knjige, v katerih so ti problemi analizirani.

"Mogoče imajo ti problemi včasih tudi zelo enostavne rešitve, ampak če ne razumeš njihove kompleksnosti in jih začneš poenostavljati, se do rešitev ne moreš prebiti, pa čeprav so te enostavne. Zato verjamem, da je potrebno ponovno uvesti branje dolgih, zahtevnih besedil v univerzitetno izobraževanje in se hkrati zavedati, da digitalizacija ni rešitev za vse," je povedal Kovač in dodal, da kakovost akademskega izobraževanja v tem smislu pada po vsem svetu.

Manifest je javnost dosegel v času, ko je Evropo, predvsem izobraževalne kroge, precej razburila odločitev švedskega ministrstva za šolstvo, da bodo v osnovno in srednjo šolo ponovno uvedli tiskane učbenike. Da bi jih uravnotežili z uporabo računalnikov, je tudi eno od sporočil dokumenta.