Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SOCIALNA DRŽAVA - MONOGRAFIJA O POMENU SOCIALNE DRŽAVE V SODOBNIH DEMOKRATIČNIH DRUŽBAH

Profesor prava in sociologije Garland v monografiji Socialna država: Zelo kratek uvod opiše moderno socialno državo, pojasni zgodovinsko dinamiko njenega nastanka in njen sodobni pomen ter dokazuje, da socialna država ni zašla v slepo ulico ali težave, temveč je še vedno ključni element sodobnega kapitalizma in vitalni del demokratičnih družb. Programi socialne države se razlikujejo tako glede na časovna obdobja kot tudi politične režime ali ustroje, njihov ključni pomen pa je uravnovesiti trge in oblast, svobodno podjetništvo in socialno varnost. Dandanes se skuša socialno državo (ponovno in) pogosto prikazovati kot problem, a v resnici je ključnega pomena za delovanje sodobnih demokratičnih držav, so vsebino dela povzeli pri založbi. Knjiga, ki je prvo avtorjevo v slovenščino prevedeno delo, je poslovenila Katarina Rotar.

David Garland je profesor prava in sociologije na Univerzi v New Yorku ter gostujoči profesor na Univerzi v Edinburghu. Je član britanske in ameriške akademije znanosti in umetnosti. Je tudi avtor niza nagrajenih knjig o kazni in kazenskem pravu, kot so Punishment and Welfare (1985), The Culture of Control (2001) in Peculiar Institution (2010).

DOLINA BARUNA POD MAKALUJEM - NABOR ZNANSTVENIH RAZISKAV V OKVIRU ALPINISTIČNIH HIMALAJSKIH ODPRAV

Monografija Dolina Baruna pod Makalujem: Znanstvene raziskave v okviru alpinističnih himalajskih odprav leta 1972 in 2014 je edinstvena, zlasti zaradi interdisciplinarnosti. Vsaj doslej ne poznamo publikacije, ki bi bila odsev ene ali več alpinističnih odprav v Himalajo, v okviru katerih bi bilo izvedeno terensko znanstveno raziskovanje na področju več naravoslovnih ved, vključno z medicinsko. Ker je leta 1972 v okviru 4. jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo raziskovanje na treh naravoslovnih področjih potekalo hkrati v istih pogojih in v isti pokrajini, se zato spodobi, da so rezultati objavljeni v isti publikaciji. Hkrati pa je to tudi priložnost za objavo raziskav, ki so bile na istem geografskem območju izvedene v času alpinistične odprave leta 2014, piše v sklepu knjige.

Monografijo je ustvarilo devet avtorjev: Matevž Novak, Jurij Kunaver, Irena Mrak, Tomaž Goslar, Matej Blatnik, Jože Bavcon, Blanka Ravnjak, Janez Gregori in Viki Grošelj. Monografija, ki sta jo uredila Tajan Trobec in Uroš Stepišnik, nudi priložnost za spoznavanje specifične visokogorske pokrajine iz zelo različnih zornih kotov, kar omogoča celosten pogled na naravne pogoje in njihovo spreminjanje.

Knjiga "prinaša nova spoznanja o dinamičnem visokogorskem prostoru, ki ga danes pestijo različne težave. Če samo pomislimo na naglo umikajoče se ledenike, to ni več samo skrb nepalske vlade, temveč vsega sveta. Iz nekoč eksotične dežele nepremaganih nepalskih osemtisočakov postaja Nepal vedno bolj torišče naravoslovnih raziskav. Ta monografija je torej prispevek slovenskih znanstvenikov v zakladnico znanj o Nepalu, podobno kot so slovenski alpinisti prispevali k utiranju novih poti na nepalske vrhove. In ne nazadnje, eden od namenov monografije je približati slovenskemu bralcu kraje in pojave, ki so v večini še vedno težko dostopni", je v uvodniku knjige zapisal častni generalni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Kumar Shrestha.

NOTRANJI PIR - ŠALEHARJEVA REFLEKSIJA O SLOVENSKI FOLKLORI OZ. ZAPOVEDANEM REKREATIVNEM PIJANČEVANJU

Nova Šaleharjeva knjiga, tokrat z naslovom Notranji pir ali kako se prepiti do konca, sledi njegovim uspešnicam: zbirki kolumn Duh česa in Pustolovec zmote, patetični priročnik za razumevanje priletnega alfa samca. V tokratnem delu se je lotil t.i. rekreativnega pijančevanja.

Kot je med drugim zapisal, je skozi svoj prebavni trakt spravil približno 36.400 pollitrskih steklenic piva, za kar je potreboval približno milijon in sto tisoč požirkov. V treh desetletjih in pol se je nabralo približno za deset let dni, ko je bil bodisi pijan ali mačkast. Skoraj tretjina vseh dni. In skoraj vsi konci tedna... "S prvo eksplozijo C2H5OH v mojih možganih je bilo jasno, da Mihi obožuje spremenjena stanja zavesti. Moj sicer čudoviti možganček, ki ga imam rad, je pač lahka tarča plenilcev take sorte. To je bila ljubezen na prvi požirek," se glasi eden izmed odlomkov v knjigi.

Dolgoletni radijski voditelj, ki je za ustvarjalno slovo od delovnega petka nekoč celo skoval besedno zvezo "notranji pir", v knjigi premišljuje o globoko ukoreninjenem delu slovenske folklore, zapovedanem vsakemu pravemu dedcu - rekreativnem pijančevanju. Med drugim zapiše: "Šanki naše domovine so težka psihiatrija, dragi moji. Prostori pogube, kjer praviloma pet ali šest omamljenih depresivnežev v noč gobezda šaljive dovtipe, da bi prikrili resnico, nikdar pa nihče na šank ne pritakne vprašanja, ki bi druščini pomagalo ugotoviti, zakaj so v resnici tam. Bratje čemu četrto pivo?"