Pred sto leti se je rodil italijanski pisatelj Italo Calvino

Calvino se je rodil v Santiagu de las Vegas, predmestju Havane na Kubi. Njegov oče je leta 1909 emigriral v Mehiko, kjer je zasedel pomemben položaj na kmetijskem ministrstvu. Malo manj kot dve leti po Calvinovem rojstvu se je družina vrnila v Italijo in se za stalno naselila v Sanremu.

Kot otrok je občudoval Knjigo o džungli Rudyarda Kiplinga. Sam je menil, da je zaradi zgodnjega zanimanja za zgodbe postal črna ovca v družini, ki je literaturo cenila manj kot naravoslovje. Navduševal se je nad ameriškimi filmi in risankami, pritegnili sta ga tudi poezija in gledališče.

Leta 1941 se je vpisal na Univerzo v Torinu, na Fakulteto za kmetijstvo, čeprav je bila njegova resnična želja postati dramatik. Leta 1943 je šel študirat na Univerzo v Firencah. Zavrnil je služenje vojaškega roka in se najprej skrival, leta 1944 se je pod vzdevkom Santiago pridružil Garibaldijevi brigadi.

Leta 1945 se je naselil v Torinu. Po vrnitvi na univerzo je opustil študij kmetijstva in se odločil za študij na Filozofski fakulteti. Leta 1947 je diplomiral, v prostem času pa pisal kratke zgodbe in se zaposlil na oddelku za oglaševanje pri založbi Einaudi, ki jo je vodil Giulio Einaudi.

Leta 1947 je izšel njegov prvi roman Steza pajkovih gnezd, ki je dostopen tudi v slovenskem prevodu. S prodajo v 5000 izvodih je v povojni Italiji dosegel nepričakovan uspeh. Odmevna je bila tudi njegova zbirka zgodb Ultimo viene il corvo (Vrana pride zadnja), ki temelji na njegovih vojnih izkušnjah in je izšla leta 1949.

Leta 1954 je Giulio Einaudi naročil delo Fiabe Italiane (Italijanske ljudske pravljice). Kot je na predstavitvi slovenskega prevoda povedala urednica Irena Matko Lukan, je Calvino za svoje raziskovanje pravljic različnih italijanskih tradicij porabil dve leti. Pravljice po njegovem izboru so tako izšle leta 1956. Zbirka je posebna zlasti zato, ker je pravljicam vdahnil svoj avtorski pečat. V slovenščino je pravljice prevedel Gašper Malej, ilustrirala jih je Ana Zavadlav.

Leta 1957 je Calvino, razočaran nad sovjetsko invazijo na Madžarsko leta 1956, izstopil iz italijanske komunistične partije.

Na povabilo Fordove fundacije je obiskal ZDA, kjer je v letih 1959 in 1960 ostal šest mesecev, od tega štiri v New Yorku. Leta 1967 se je z družino preselil v Pariz. Leta 1978 mu je umrla mati in dve leti zatem se je preselil v Rim. Umrl je 19. septembra 1985.

V slovenščino so po podatkih cobissa prevedeni še Calvinovi romani Neobstoječi vitez, Baron na drevesu in Če neke zimske noči popotnik, kratkoprozne knjige Palomar, Kozmokomične, Nevidna mesta: Grad prekrižanih usod in Marcovaldo ali Letni časi v mestu ter slikanica Denar naredi vse.