Slovenija 15.10.2023 6:41

Kinodvor slavi 100 let filmskih projekcij na Kolodvorski

Ljubljana, 15. oktobra - Kinodvor je v soboto zvečer obeležil stoletnico Ljubljanskega dvora s projekcijo Mladega Medarda, filma, ki je bil izbran za slavnostno odprtje kina na Kolodvorski ulici leta 1923. Nemi film režiserja, ki se je podpisal pod več klasik, vključno s Casablanco, si je mogoče ogledati tudi danes. Dogodek je bil hkrati praznovanje Kinodvorovih 15 let.

Ljubljana, Kinodvor.
Projekcija restavriranega filma Mladi Medardo Mihalyja Kertesza (Michaela Curtiza) ob 100-letnici Kinodvora ter ob spremljavi Orchestra of the Imaginary pod vodstvom Andreja Goričarja.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Ljubljanski dvor je zaživel 15. oktobra 1923 s projekcijo takrat čisto svežega avstrijskega filma režiserja Mihalyja Kertesza, ki je po hollywoodskem preboju postal bolj znan kot Michael Curtiz. Danes, točno sto let kasneje, bo Kinodvor gostil dve projekciji filma Mladi Medardo, ob 11. in 19. uri, na predvečer obletnice pa je potekal slavnostni dogodek, kjer je premiero doživela nova glasbena partitura Andreja Goričarja v izvedbi Orchestra of the Imaginary in pod njegovim vodstvom.

Film občinstvo popelje na Dunaj v začetku 19. stoletja, v obdobje francoske zasedbe mesta. Zgodba, ki temelji na istoimenski drami Arthurja Schnitzlerja, zajema zgodovinsko dogajanje, politične intrige in bitke, hkrati pa se osredotoča na intimne usode. Peta koalicijska vojna proti Napoleonu, ki jo je vodila in izgubila Avstrija, se zaključi z mirovnim sporazumom, ki je bil podpisan 14. oktobra 1809 in ratificiran dan kasneje - simbolika datumov pozornim gledalcem in gledalkam ni ušla ne pred stotimi leti ne danes.

Protagonist Medardo je razpet med maščevanjem in strastjo do življenja, po mnenju Goričarja je t. i. Medardova dilema vedno aktualna. "Ali smo ostali zvesti svojim načelom in prepričanjem ali pa gre le za močno zaslepljenost z njimi," je nedavno ponazoril protagonistov notranji boj. Z novo partituro, ki je slogovno precej usklajena z duhom tistega časa, je želel poudariti "občutek celote, kontinuitete, in osebno, intimno komponento zgodbe, kar je tako značilno za umetnost v obdobju, v katerem se film dogaja".

Novo restavrirano 35-milimetrsko kopijo je Kinodvoru posodil Avstrijski filmski arhiv. Nikolaus Wostry, vodja filmske zbirke pri tej instituciji, je pred projekcijo povedal, da nemi film ob prisotnosti glasbe in občinstva ni nikoli zares nemi. Proces restavriranja je bil zahteven, a pomagalo je, da so imeli na voljo izvirni negativ, kar je sicer redkost. Pohvalil je pečat, ki ga je na filmu pustil direktor fotografije Gustav Ucicky, nezakonski sin Gustava Klimta, ki je po njegovem mnenju od očeta podedoval marsikatero veščino.

Direktorica Kinodvora Metka Dariš verjame, da so prvega upravnika Ljubljanskega dvora, upokojenega majorja Julija Cesarja - v tem imenu "se skriva zgodba za kakšen film" - pred odprtjem kina prevevali podobni občutki vznemirjenja in upanja kot njo. "Niti v sanjah si gotovo ni predstavljal, da se bomo nekoč, čez sto let, zbrali v točno tej dvorani in ob istem filmu ter se vsi skupaj poklonili kinu na Kolodvorski in predvsem vsem, ki so zaslužni, da je ta kino ostal kino vsa ta dolga leta," je povedala občinstvu.

Težko si je predstavljati, kakšen bo današnji Kinodvor čez sto let, a najverjetneje "se za njegovo prihodnost ni bati, dokler bodo na svetu dobri ljudje, ki bodo želeli deliti to skupno izkušnjo ogleda filma v kinu," je povedala ter dodala, da je to bistvo kina že od prve javne filmske projekcije.

Kinodvor v letošnjem letu praznuje trojni jubilej. Poleg petnajstletnice in stoletnice je v ospredju še dvajsetletnica art kina. Vse tri mejnike so do sedaj obeležili z več dogodki, v sklopu praznovanja 15. obletnice mestnega kina vsako zadnjo nedeljo v mesecu predvajajo enega od Kinodvorovih najbolj obiskanih filmov.