Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

VERJETI ZVEREM - AVTOBIOGRAFSKO-LITERARIZIRAN OPIS IZKUŠNJE SREČANJA Z MEDVEDOM

Verjeti v zveri je avtobiografsko-literarizirano premlevanje travmatične izkušnje nasilnega srečanja med medvedom in Francozinjo Nastassjo Martin na antropološki odpravi na Kamčatki. Pospremljeno je s pretanjenimi premišljevanji o bolečini, strahu in življenju. Skozi štiri letne čase, ki spremljajo pripovedovalkin notranji proces predelovanja travme, se izrisuje izkušnja soočanja s skrajnim dogodkom onkraj meja vsakdanjega razumevanja. Avtorica, ki se kot antropologinja posveča vprašanjem animalizma in filozofsko obarvanim tematikam odnosa človeka do narave, se na Kamčatki poskuša približati življenju avtohtonega prebivalstva severa. Nasilni napad medveda jo prizadene čustveno in telesno, vpliva pa tudi na njeno strokovno pridobljeno znanje, saj v njej budi občutja divjosti, neukročenosti in nečloveškosti.

Po številnih operacijah obraza, zasliševanjih tajne policije in vrnitvi v Francijo se znajde v premišljevanju in razumevanju nove identitete, ki ji evensko ljudstvo Kamčatke pravi mjedka, z njim pa označuje ljudi, ki so preživeli napade medveda in tako obstali v stanju vmesnega med živaljo in človekom. Skrbno lovljenje ravnotežja med svetovoma in vrnitev na kraj dogodka ji naposled dovoli sprejeti svojo preobrazbo, so zapisali pri založbi.

Nastassja Martin (1986) je francoska pisateljica in antropologinja, ki se v svojih raziskavah osredotoča na preučevanje arktičnega prebivalstva. Večkrat se je podala na različne konce sveta, leta 2015 pa jo je na odpravi na Kamčatki napadel medved in ji iznakazil obraz. Je avtorica eseja Divje duše (Les ames sauvages) in soavtorica dokumentarnega filma. Verjeti v zveri je njen prozni prvenec in prvi prevod v slovenščino, zanj je poskrbela Mimi Podkrižnik.

VRTOGLAVOST VRTOV - POETIČNE KRATKE ZGODBE IZPOD PERESA ŠPANSKEGA PISATELJA TIZONA

Zbirka kratkih zgodb Vrtoglavost vrtov, prvenec španskega pisatelja Eloya Tizona je prvič izšla skoraj neopazno leta 1992. Pozneje se je vrsto let kot neusahljiva struja širila med bralci, večinoma po ustnih priporočilih. Postala je iskana kultna knjiga, ovita v tančico skrivnosti že zato, ker jo je imel le malokdo doma. Zaradi poetičnega sloga zgodb, v katerih avtor do nerazberljivosti zabrisuje pripovedne niti, ki zato omogočajo številne interpretacije, Tizonovo zbirko uvrščajo med najpomembnejše literarne stvaritve zadnjih desetletij in jo štejejo za eno nepogrešljivih pri prenovi španske kratke proze. Ob 25-letnici je zbirka znova izšla; v njej avtor z domiselno nostalgičnim predgovorom osvetli svoje tedanje življenje in nastanek zgodb. V slovenščino jih je prevedla Marjeta Drobnič.

Pisatelj Eloy Garcia Tizon se je rodil leta 1964 v Madridu. Podpisal se je pod več romanov in zbirk kratkih zgodb. Pričujočo zbirko je časopis El Pais izbral za eno najzanimivejših knjig v španskem jeziku v zadnjih 25 letih. V slovenščino je preveden še avtorjev roman Ustnice.

MALEČNIŠKA KUHARICA - KNJIGA RECEPTOV IZ KULINARIČNE ZAKLADNICE ŠOLSKIH SESTER V MALEČNIKU

"V gastronomski sodobnosti, prežeti z globalnimi poenotenji in izumljanji vseh mogočih, še bolj pa nemogočih jedi in jedilnih obrokov, ki se odmikajo poudarjanemu uravnoteženemu prehranjevanju, smo lahko veseli, da so se ohranila nekatera pisna pričevanja dela naše prehranske dediščine, kakršen je tudi zvezek Alojzije Koletnik z recepti iz malečniškega tečaja šolskih sester. Zgolj nostalgično poudarjanje nekdanjih starih časov nam tudi na prehranskem in kuharskem področju ne bo prineslo primernih izhodišč za vsakokratne sodobnosti. Zato je še kako dobro, da imamo take zvezke ohranjene in prilagojene za razpoznavno sodobnost," je v spremni besedi k Malečniški kuharici zapisal etnolog Janez Bogataj.

Alojzija Koletnik (1911-2008), se je nekoč udeležila kuharskega tečaja pri šolskih sestrah, ki so v župnijo Malečnik prišle na povabilo legendarnega dušnega pastirja Marka Glaserja leta 1869 iz Gradca. Njihova duhovna, družbena in kulinarična dediščina je na slovenskih tleh živa še danes, slednja tudi zahvaljujoč 80 strani porumenelih listov skoraj sto let starega, gosto popisanega Alojzijinega zvezka receptov. "Z veliko predanostjo Glaserjevega naslednika Sebastjana Valentana in malečniških gospodinj je ta kulinarična zapuščina oživela v uporabni, skoraj zbirateljski izdaji klasične kuharice naših mam," so zapisali pri založbi.