Satovje besed s knjigo v središču privablja obiskovalce knjižnega sejma v Frankfurtu

Knjige, knjige in še enkrat knjige

Slovenski paviljon, ki ima zaradi častnega gostovanja Slovenije posebno mesto, je povsem v znamenju knjig. To sovpada tudi s poudarki slovenskega programa pod geslom Satovje besed - poezijo, filozofijo in poglobljenim branjem v digitalni, instantnim rešitvam naklonjeni dobi.

Drugače od nekaterih preteklih častnih gostij se je Slovenija namerno odločila, da bo obiskovalec, ki pride v paviljon, zagledal najprej knjige. Vabi ga okoli 400 slovenskih knjig, prevedenih v različne jezike. Prevladujejo seveda nemški prevodi.

Trajnostno in v mislih na povezanost z naravo zasnovan paviljon, nad katerim se razprostira umetniška instalacija, ki budi asociacije na ogromne idrijske čipke, je dobro obiskan vse dni. Tudi dogodki, ki se čez dan odvijajo na obeh odrih. Še več, za nekatere je bil celo največji oder, poimenovan po Srečku Kosovelu, premajhen.

Živahno je tudi v slovenski kavarnici, ki je del paviljona. Z rožmarinom obdani sedeži v paviljonu so običajno vedno zasedeni. Oblegana je, pa ne samo s strani otrok, med njimi so tudi resni in odrasli obiskovalci, tudi gugalnica. Ta je sicer del posebne instalacije, s katero se predstavljajo najbolj prevajane slovenske avtorice v paviljonu. Vse so avtorice otroške in mladinske literature.

Med obiskovalci sem med drugim naletela na nemški študentki, obe študirata literarne vede. Kot sta mi povedali, je ena od njiju prvič na sejmu, v slovenskem paviljonu pa sta se ustavili, ker ju je zanimalo, kakšen je paviljon častne gostje. Za začetek so ju navdušile prav slovenske slikanice in njihove ilustracije. To je vzbudilo njuno zanimanje, da bosta mogoče prebrali tudi knjigo kakšnega slovenskega avtorja za odrasle. Zaupala sem jima, kdo je moj najljubši slovenski pisatelj, kar je zbudilo radovednost tudi pri njiju.

Pred paviljonom ena od nemških knjigarn prodaja v nemščino prevedena slovenska dela in tudi tukaj je iz dneva v dan vedno večja gneča.

V bližini slovenskega paviljona obiskovalci sejma lahko obiščejo slovensko stojnico in stojnice nekaterih posameznih slovenskih založb. Posebej vabi tudi izbor slovenske ilustracije.

Ne samo knjige, tudi gastronomija

Dobro je znan rek, da gre ljubezen skozi želodec. Morda je to lahko ena od poti ljubezni do knjig. Tudi Slovenija na sejmu ne predstavlja samo svoje knjižne produkcije. Že v samem paviljonu je mogoče v slovenski kavarnici naročiti nekaj značilnih slovenskih dobrot, med njimi kranjsko klobaso. Ob pogoju, da ste potrpežljivi, ker tudi tukaj je običajno vrsta.

Pod paviljonom vabi samopostrežna restavracija, kjer so vsak dan med drugim na meniju istrska jota in za posladek denimo prekmurska gibanica. Pozabili tudi niso na Cockto, Radensko ter izbrani slovenski vini.

Peklenski Laibach

Vrhunec izredno pestrega kulturnega programa Slovenije kot častne gostje FKS je bil zagotovo simfonični, multimedijski Alamut skupine Laibach v frankfurtski Jahrhunderthalle.

In čeprav se Alamut Laibachov konča s povabilom: Se vidimo v peklu in kljub občasno prav peklenski glasbi, se je koncert lahko razumelo kot svarilo pred vojno, opozorilo na njene okrutnosti in hkrati kot dokaz strpnosti in kaj vse je mogoče, če različne kulture med seboj sodelujejo. Ustvarjalci glasbe za Alamuta so namreč Luka Jamnik, Idin Samimi Mofakam in Nima A. Rovšan. Laibach pa pri izvedi Alamuta sodeluje s teheranskim mešanim pevskim zborom Human Voice Ensemble, slovenskim ženskim pevskim zborom Gallina, Disharmonično kohorto oziroma harmonikarskim orkestrom AccordiOna ter Simfoničnem orkestrom RTV Slovenija pod taktirko iranskega dirigenta Navida Goharija.

Občinstvo, bili so mladi in stari, Slovenci in Nemci, pa tudi nekaj tujih jezikov je bilo slišati, kot recimo ukrajinščino in nizozemščino, je bilo ob koncu približno poldrugo uro dolgega koncerta navdušeno, kar je pokazalo z več minut dolgim aplavzom.

Po Satovju besed pride bella Italija

Slovenija bo v nedeljo častno gostovanje predala Italiji. Ta že letos na več koncih sejemskih dvoran s posebnimi plakati obiskovalce vabi, da na italijanski stojnici odkrijejo 64 italijanskih založb in njihove publikacije. Grafična podoba plakata s knjigo in razpršenimi črkami sicer nekoliko spominja na grafično podobo gesla letošnjega častnega gostovanja Slovenije Satovje besed.

Italija, ki se ponaša s petimi Nobelovimi nagrajenci za literaturo, od Giosueja Carduccija leta 1906 pa do zadnjega leta 1997, Daria Foja, bo prihodnje leto častna gostja že tretjič.

Izbor nekaterih nacionalnih paviljonov

Posamezne države na FKS na različne načine oblikujejo svoje nacionalne predstavitve. Nekatere so bolj, druge manj opazne. Med tiste, ki je opazna že na prvi pogled, zagotovo sodi Španija z rdečo barvo. Zanimivo je tudi, da so v neposredni bližini paviljoni, kjer se posebej predstavlja katalonska, baskovska in andaluzijska knjižna produkcija.

Izstopal je tudi Hongkong, kjer seveda dajejo poudarek digitalni knjigi.

Filipini, ki bodo častna gostja sejma čez dve leti, se letos predstavljajo v dokaj pisani podobi, kar niti ne čudi. Filipini so trinajsta največja država na svetu, na skupno 7641 otokih pa govorijo 183 različnih jezikov.

Namesto protikoronskih poostreni varnostni ukrepi

Če je sejem na vrhuncu pandemije covida-19 odpadel ali je potekal v dokaj okrnjeni obliki, nato s strogimi protikoronskimi ukrepi, se je lani vrnil v običajne predpandemične tirnice. A letos so v ospredju poostreni varnostni ukrepi. Še dodatni so veljali ob petkovi novinarski konferenci z britansko-indijskim pisateljem Salmanom Rushdijem.

Sejem knjig odmeva tudi v mestu

A FKS na srečo ni omejen samo na ogromne razstavne hale, tekoče stopnice in trakove, po katerih v prvih dneh, ko je sejem odprt za strokovno javnost, vsi v naglici drvijo sem in tja. Takrat deluje celo nekoliko sterilno. Poživljajočo živahnost kot v čebelnjaku prinesejo šele laični obiskovalci. Tem je dovoljen vstop na sejem od petka popoldne.

Ob letošnji jubilejni izdaji, ki je potekala pod geslom And the story goes on, je sejem še posebno pozornost namenil dogajanju v mestu. Med drugim so v središču mesta postavili 75 interaktivnih stolov. Vsak je opremljen s posebno QR kodo, preko katere se razkrije ena od zgodb, povezanih s sejmom. V času sejma je mogoč postanek na stolih na sejemski ploščadi.

S pomočjo VR tehnologije in pametnega telefona pa se je sejemski stolp v času sejma spremenil v največjo skladovnico knjig na svetu.

Neodvisno od tega je v mestu opaziti velike slovenske plakate s fotografijami posameznih turističnih znamenitosti in citati slovenskih avtorjev. Med njimi je Slavoj Žižek, ki je še posebej zaznamoval letošnji sejemski nastop Slovenije. "Realnost je za tiste, ki se ne morejo soočiti s svojimi sanjami," se glasi njegov citat na plakatu.