Drago Jančar in Ana Marwan na FKS: Avtorja, ki pišeta zelo drugače

Če se je Jančar vsaj v svojih zadnjih romanih odločil svoje zgodbe umestiti v nek zgodovinski okvir, je pisanje Ane Marwan veliko bolj fragmentarno. A kot je povedal Jančar, svojih del ne šteje med zgodovinske romane, saj so v ospredju človeški odnosi, ljubezen, izdaja in vse, kar sodi zraven.

Kot primer je bil omenjen njegov zadnji roman Ob nastanku sveta, ki ga je ponovno postavil v svoj rodni Maribor, mesto, v katerem že dolgo ne živi več, a mu predstavlja magičen prostor, v katerega lahko umesti svojo domišljijo, duha časa pa označi z določenimi zunanjimi dogodki. "Lažje mi je to umestiti v nek zgodovinski kontekst, čeprav je precej biografskih elementov v tej knjigi," je povedal pisatelj. Sam svojih romanov nikakor ne bi označil za zgodovinske, ti da sodijo v nek žanr, malodane kič.

Ana Marwan piše tako v nemščini kot slovenščini in je v kratkem času izdala tri knjige. Če je njen prvenec Lipitsch izšel v nemščini, je drugi roman z naslovom Zabubljena nastal v slovenskem jeziku. Za dvojezično delo Krota pa je prejela avstrijsko literarno nagrado Ingeborg Bachmann, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v nemškem govornem prostoru.

O romanu Zabubljena je povedala, da je želela napisati antiroman, kot neke vrste glasbeno delo, ki se razvija v času. Ker ga je napisala v slovenščini, je s prevodom v nemščino po njenem mnenju nastalo novo delo. Avtorica ima, kot je povedala, skoraj strah pred prevodi, zaradi tega tudi raje prebira knjige v izvirnem jeziku.

Jančar za razliko ni nezaupljiv do prevajalcev. Kot je dejal, jim mora zaupati, saj sicer ne bi nikoli spoznal avtorjev iz dežel, kot so Litva, Estonija in Portugalska. Prepričan je tudi, da Slovenija premore odlične prevajalce, po zaslugi katerih skorajda ni knjige, ki je pomembna v evropskem kontekstu in ne bi bila prevedena v slovenščino.

"Prevajanje pomaga, da spoznaš avtorje," je dejal Jančar, ki je med drugim spregovoril tudi o zgodovinskem razvoju literature v Sloveniji. Kot je povedal občinstvu v Frankfurtu, se je ta konec 19. in v začetku 20. stoletja modernizirala ter se tako v estetskem kot vsebinskem smislu približala drugim evropskim narodom.