Na pogovoru v Frankfurtu o posebnostih in prednostih majhnosti Slovenije

Pollmann je povedal, da se je s trditvijo o majhnosti države prvič srečal šele v Sloveniji, ko sta s soprogo Natalie Kauther predstavila model deljenega vodenja ambasade. Ob tem sta, kot se spominja, naletela na očitke, češ, da si takšen eksperiment lahko privoščita le v Sloveniji, ki je majhna, nepomembna in zato tega niti nihče ne bo opazil.

Bila sta začudena nad odzivom in šele pozneje ugotovila, da je to del miselnosti Slovencev, ki menijo, da imajo majhno državo, ki ne šteje. Po veleposlanikovih besedah bi lahko Slovenija majhnost vzela za prednost, saj je lahko bistveno bolj fleksibilna kot denimo Nemčija, ki se zaradi svoje velikosti težje hitro "premakne".

Amalija Maček, ki je bila svetovalka programa Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma (FKS), je opozorila na zgodovinski kontekst, ob čemer je poudarila, da trditev o majhnosti ni tako zelo stara. Stergar pa je dejala, da jo zgodovina ne zanima v tolikšni meri, mogoče zato, ker sta oba starša zgodovinarja, in je bolj osredotočena na sedanjost ter ljudi, ki so na določenem področju, zlasti kulture in literature, na isti ravni. Pri tem se ji ne zdita pomembna ne velikost ne pomembnost neke države.

Kovač je med prednostmi majhne države omenil večjezičnost. Nekoč mu je nek prijatelj dejal, da znanje enega dodatnega jezika pomeni dodatno okno v svet. Obenem pa je opozoril tudi na geografsko lego v osrčju Evrope, zaradi katere se Slovenija ponaša z bližino štirih različnih jezikov ter s štirimi različnimi tipi pokrajin. Dodal je, da je bila Slovenija tudi zgodovinsko prehodno območje, zaradi česar je večina Slovencev z nekaj izjemami omejenih posameznikov zelo odprtega duha.

Amalija Maček je Pollmanna vprašala o njegovem mnenju o Sloveniji, v kateri sta s soprogo veleposlanika zdaj že tri leta. Po njegovih besedah je v Sloveniji lepo, varno in udobno živeti, saj imaš vse na dosegu roke. Obenem je dodal, da sčasoma ob lepotah narave in prijaznosti ljudi začneš spoznavati tudi kompleksnost zgodovine, ki se kaže v drugi trditvi, ki jo slišiš od Slovencev takoj po majhnosti, da je narod polariziran.

To je razbrati, kot je prepričan, tudi iz literature slovenskih pisateljev, denimo Draga Jančarja in Mihe Mazzinija. Opozoril je še na globino, ki jo Slovenci po njegovih besedah premoremo in jo je videti v umetniških delih, ki niso prav enostavna. Kot primer je navedel spektakel Alamut, ki je bil del slovenske predstavitve v Frankfurtu.

Kovač je pogovor sklenil še s tremi dobrimi lastnostmi večine Slovencev: zmožnostjo improvizacije, dobre samodiscipline in humorja, ki so jim pomagale tudi pri snovanju programa Slovenije kot častne gostje FKS.