misliKusturica na beograjskem knjižnem sejmu predstavil novo knjigo
Beograd, 24. oktobra - Režiser Emir Kusturica je na mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu predstavil svojo novo knjigo Kad mrtve duše marširaju (Ko maširajo mrtve duše). Po njegovih besedah vsebuje seštevek njegovih odzivov na čas, v katerem živimo. "V prepletu nesreč, ki nas obkrožajo, sem napisal knjigo, ker je na nek način nadomestek za ustno književnost."
Srbija, Beograd.
Mednarodni Beograjski knjižni sejem.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Ob predstavitvi je Kusturica po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal, da je knjigo napisal med drugim zato, ker ga je razjezila fraza v filozofskem krogu v ZDA, da ljudje živijo v večni sedanjosti. Fraza je po njegovem mnenju postala nekakšna religija in postaja nevarnost "za vsakogar, ki dela za idejo, da se duša pojavi po smrti in nadaljuje življenje v kakršni koli obliki".
Ocenil je, da smo na koncu humanizma in začetku transhumanizma ter dodal, da na srečanju v Davosu ni bilo ničesar, česar ne bi napovedali v Hollywoodu: v filmu Terminator ustavljajo pod kožo ploščice, v Matrici obstaja daljinsko upravljanje.
"Tisti, ki pridejo, nam grozijo, da nam ne le ukinjajo krompirja, čebule in paradižnika, ampak da nas kompostirajo. Ameriško podjetje, ki kompostira, ne čaka, da človek izpusti dušo, ampak ga da v postopek sušenja in mletja, tako postanemo dobre smeti za vrt," je dejal režiser. Ocenil je tudi, da živimo v času, ko "imamo to smolo, da nam bodo kmalu lahko dali v usta tisto, na kar nismo niti pomislili".
Knjigo je napisal, ker je na nek način nadomestek za ustno književnost in se je v preteklosti pojavljala kot nekaj izjemno nevarnega, vsebinsko pa se nanaša na njegov podkast na YouTubu.
Kot je povedal predstavnik založbe Catena Mundi Branimir Nešković, Kusturica v knjigi išče odgovore na vprašanja, kot so, kje so danes umetnost, svoboda in človečnost ter ali obstajata rešitev in upanje za srbski narod. Po navedbah založbe se sprašuje tudi o tem, kako je kapitalistični pohlep ustvaril tehnološko pošast, ki ogroža človeštvo, zakaj vojne Zahoda proti Rusiji ni mogoče razumeti brez Dostojevskega in Gogolja ter ali je hollywoodski film že posrkal svoje občinstvo.
Profesor na Filološki fakulteti Milo Lompar je ocenil, da je Ko maširajo mrtve duše svobodno napisana, asociativno povezana, temperamentno intonirana knjiga, ki želi razkriti duhovno stanje časa. V ospredju Kusturičevega razmišljanja so tehnološka revolucija in srečanje v Davosu, veliko pozornosti namenja tudi opozarjanju na možnost tehnološkega upravljanja naših življenj v smislu brisanja spomina in strukturiranja zavesti.