misliV Muzeju novejše in sodobne zgodovine o slovenskih izseljencih, njihovih potomcih in vračanju
Ljubljana, 26. oktobra - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) bodo drevi odprli razstavo z naslovom Iz domovine v domovino: vračanje slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo po letu 1990. V središču razstave so življenjske zgodbe "povratnikov" različnih generacij. Na ogled bo do 23. januarja prihodnje leto.
Vsaka zgodba, ki je predstavljena na razstavi, prinaša svojstven pogled na življenje v izseljenstvu, razlog za izselitev in nato spet vrnitev v matično domovino oziroma domovino svojih prednikov ter tako odstira posamezna poglavja v zgodovini slovenskega izseljenstva.
Razstava nudi vpogled v skupno 17 različnih zgodb povratnikov v Slovenijo. Med njimi študentke Amire Elkanawati, rojene v Egiptu in potomke ene izmed aleksandrink, ki so od druge polovice 19. stoletja naprej hodile na delo v Egipt predvsem kot dojilje in varuške. Amirina prababica je ostala v Egiptu v 30. letih 20. stoletja in si ustvarila družino. Jožica Čeč Drese se je zaljubila v Nizozemca, po upokojitvi se je skupaj z njim vrnila v Slovenijo. Anton Malenšek se je rodil v belokranjski kmečki družini leta 1938 in v šestdesetih letih minulega stoletja odpotoval v Ameriko ter se leta 2015 vrnil v Slovenijo, so navedli v omenjenem muzeju.
Kot so še zapisali, razstava prinaša strnjen prikaz izseljevanja s slovenskega etničnega prostora od 19. stoletja naprej, s poudarki na pomembnejših zgodovinskih dogodkih, ki so vplivali na njegov potek.
V MNSZS so se lotili raziskovanja izseljevanja s slovenskega etničnega prostora od 19. stoletja naprej, pri tem so bili pozorni na pomembnejše zgodovinske dogodke, ki so vplivali na izseljevanje.
Razlogi za izselitev so bili predvsem ekonomski in družbeni, v določenem obdobju tudi politični, nemalokrat pa je odločitvi botrovala ljubezen. Glede vrnitve pa je leta 2004 opravljena raziskava, ki jo je opravil ZRC SAZU, pokazala, da so med najpogostejšimi razlogi za vrnitev domotožje, domoljubje, družinske vezi, dedovanje in upokojitev.
Avtorji razstave so kustosinja Barbara Kočevar, strokovna sodelavka Stella Cavalleri in kustos Sebastian Korenič Tratnik.
V obrazstavnem katalogu je Miha Zobec z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU v uvodni besedi zapisal, da "povratništvo kljub vsemu ostaja eno najmanj raziskanih poglavij migracijskega procesa, zato velja doprinose k poglabljanju vedenja vsekakor pozdraviti. Posebej, če so pred nami življenjske zgodbe, kakršne ponuja pričujoča razstava. Prav te lahko ustaljene predstave postavijo pod vprašaj in nas podučijo tako o kompleksnosti razlogov za 'povratek' kot o vživljanju v (nekdanje) okolje".
Izven meja Slovenije po neuradnih ocenah živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, od tega približno 130.000 v zamejstvu, ki se še vedno identificirajo s slovenstvom.