Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

TOVARNA ABSOLUTNEGA - DISTOPIČNI ROMAN ČEŠKEGA PISATELJA IZ LETA 1922

Roman Tovarna Absolutnega (1922) je možno označiti kot znanstveno fantastiko oz. utopijo, antiutopijo ali distopijo. Tema romana je izum stroja. Inženir Marek izumi karburator, motor s popolnim zgorevanjem, ki s cepitvijo atomov iz majhne količine snovi ustvarja tako rekoč neskončno količino energije. Stranski produkt tega procesa je nastajanje absolutnega, blaženosti oz. božanske sile. Marek sprevidi nepredvidljivost svojega izuma, a ga vseeno proda podjetnemu trgovcu Bondyju. Kupci motorjev v njih odkrivajo boga, delajo čudeže, razdajajo svoje premoženje, postajajo plemeniti in so srečni. Karburatorji se razširijo po vsem svetu, narašča število različnih sekt, proizvodnja dobrin sčasoma preseže vse razumne meje, zaradi presežka izdelkov se podira svetovni trg, začnejo se krvave verske vojne, ki vodijo v svetovni kaos oz. največjo vojno. Streznitev pride v obliki spoznanja o škodljivosti karburatorjev.

Čapek govori o razbijanju atomov in izrabljanju energije, ki nastane pri tem, poldrugo desetletje pred prvo cepitvijo jedra atoma urana. Skeptično in satirično svari pred možnimi družbenimi posledicami nekontroliranega razvoja znanosti, pred pohlepom, fanatizmom in ekstremi, kar je še vedno oz. vedno bolj aktualno, je zapisala Nives Vidrih, prevajalka romana, ki zdaj prvič izhaja v slovenščini.

Karel Čapek (1890-1938) sodi med vodilne češke literate 20. stoletja. Njegov opus zajema različne zvrsti, od kratke proze do romana, od dramatike do esejističnih in filozofskih spisov, potopisov, del za otroke in celo vrtnarskega priročnika. Kot kritičen intelektualec se je loteval perečih tem svojega časa. Večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado. V slovenščino je prevedena večina njegovih poglavitnih del.

ROŽENGRUNT - DELO O NASILJU ŽENSK NA PRIMERU ŠTAJERSKIH KOČARSKIH DRUŽIN MED SVETOVNIMA VOJNAMA.

Mateja Ratej se je v monografiji Rožengrunt lotila ženskega nasilja v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. V njej obravnava skoraj 30 primerov nasilja, ki ga kontekstualizira, analizira in razlaga. Ob tem je pojasnila: "Po pisanju politične biografije Antona Korošca je bil Rožengrunt, ki obravnava žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah, naravno nadaljevanje mojih raziskav medvojne slovenske družbe z večinskim kmečkim prebivalstvom. Kmečki delavci in delavke so bili najrevnejša kategorija slovenskega prebivalstva in slepa pega Koroščeve politike. Ker je tedanja strankarska politika opustila skrb za kmečki prekariat, se je ta v desetletju pred drugo svetovno vojno množično priključeval ilegalnemu komunističnemu gibanju, medtem ko je revne štajerske predele zajel val hitlerizma."

Delo ni le kronologija ali popis dejanj, temveč pretanjena študija, ki temelji na analizi kazenskih sodnih spisov, dopolnjenih z dodatnimi viri, kar je pripomoglo k ustvarjanju širše slike o kompleksnosti umorov in razlogov zanje - ti so seveda tudi družbeni, politični, socialni. "V pogojih družbeno polno podprte patriarhalne podrejenosti ženskega spola so se lahko kmečke delavke osvobodile družbene, ekonomske, telesne in čustvene odvisnosti od svojih partnerjev, ki jo je utemeljeval obstoječi (katoliški) družbeni ustroj, edinole s skrajnim nasiljem za vsako ceno. Enako kot druge reči v zgodovini človeštva tudi zgodovina podrejenosti ženskega spola ni ne enoznačna ne črno-bela, ženska v njenem okviru pa nikoli ni samo žrtev, temveč zmeraj obenem tudi akterka. Pristati na tezo o ženski žrtvi per se pomeni ne le odvzeti dostojanstvo tisti polovici človeštva, iz katere se fizično rojevajo nove generacije ljudi, temveč pomeni ženski odvzeti tudi človeško naravo," je med drugim zapisala avtorica.

V Mariboru rojena zgodovinarka Mateja Ratej je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama.

NAVIDEZNA NORMALNOST - KNJIGA O SODOBNIH DUŠEVNIH STISKAH IN BOLEZNIH

Mate v svoji novi knjigi analizira prikrite vzroke telesne in duševne bolehnosti. Razkrije povezavo med osebnim trpljenjem in pritiski sodobnega življenja. V štirih desetletjih klinične prakse je ugotovil zmotnost običajne definicije "normalnega" in dognal, da so tako rekoč vse bolezni pravzaprav naravna posledica življenja v nenormalni civilizaciji, v kateri se vedno bolj oddaljujemo od svoje prave biti. V knjigi pokaže tudi pot do vnovične vzpostavitve povezave in do ozdravitve, so zapisali pri založbi.

Gabor Mate je zdravnik, strokovnjak za zasvojenost in pisec ter govorec. Iskan je kot izjemen poznavalec zasvojenosti, stresa in razvoja otroka. Med njegovimi knjižnimi uspešnicami so bile nagrajene: V svetu lačnih duhov: bližnja srečanja z zasvojenostjo, Ko telo reče ne: skriti stres terja davek in Raztreseni um: izvor in zdravljenje motnje pozornosti. Je tudi soavtor knjige Otroci nas potrebujejo: zakaj so starši pomembnejši od vrstnikov. Njegova besedila so prevedena v skoraj 30 jezikov.