V ruskem Ivanovu s knjižnico Georgea Orwella proti propagandi in cenzuri

Knjižnico je odprl lokalni poslovnež in nasprotnik vojne v Ukrajini Dmitrij Silin. Po ruskem napadu na Ukrajino je pobegnil iz Rusije zaradi strahu, da bi ga lahko zaprli zaradi njegovih odkritih stališč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Soustanoviteljica knjižnice je 41-letna odvetnica Anastasija Rudenko, ki pove, da v sodobni Rusiji vidi "znake" istega totalitarizma, kot je opisan v Orwellovem delu 1984. Predvsem pa čuti "strah, ki hromi", še doda.

Rudenko je bila junija letos obsojena na plačilo denarne kazni zaradi "diskreditacije" ruske vojske, ker je na Telegramu objavila, da je gledala dokumentarec opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

Knjižnična zbirka obsega knjige o distopijah, sovjetskem zaporniškem sistemu, dela sodobnih pisateljev, ki so kritični do Kremlja, pa tudi nekaj lažjih romanov za "dvig duha". Vse te knjige niso prepovedane, zato si jih lahko bralci izposodijo na enak način kot v običajnih ruskih knjižnicah.

Med njimi so tudi dela avtorjev, ki jih sedanja ruska zakonodaja uvršča med "tuje agente" in jih morajo v ruskih knjigarnah prodajati z zakritimi platnicami.

"Več kot bereš o distopijah, več svobode imaš. Prikazujejo nevarnosti, pa tudi načine, kako se jim izogniti in upreti," pove 67-letna knjižničarka Aleksandra Karaseva. Kot je še povedala upokojena zgodovinarka antičnega Rima, specializirana za prehod iz republike v diktaturo, "knjige pomagajo videti, kaj je človeško, tudi v sovražniku, in zavračajo kakršno koli obliko dehumanizacije".

V knjižnici so pred kratkim predvajali tudi filmsko uspešnico Barbie, za katero knjižničarka pravi, da je "globlja, kot se zdi".